Antonija ŠTUPCA

Antonija Štupca je bila učiteljica, aktivna na kulturnem in socialnem področju. Prizadevala si je za slovensko osnovno šolo, socialno pravičnost in enakopravnost žensk.

Rodila se je v Šempetru v Savinjski dolini in zgodnje otroštvo do smrti očeta preživljala v Stopercah. Zatem se je skupaj z materjo in sestro Marijo preselila na Ptuj. Leta 1878 so se nastanile v Ormožu, kjer je mati dobila službo grajske oskrbnice. V Ormožu je zaključila osnovno šolo (1886), zatem pa dvoletno meščansko šolo v Mariboru. Šolanje je nadaljevala na učiteljišču v Gradcu in ga z odliko končala leta 1892.

Po učiteljišču se je kljub ponudbi za takojšnjo poučevanje na graški meščanski šoli vrnila v domovino z željo, da bi učila slovenske otroke. Tako je še istega leta (1892) pričela službovati na šoli v Markovcih, kjer je poučevala vse do leta 1905. Učence je vzpodbujala k prepevanju v otroškem pevskem zboru in nastopanju v mladinskih igrah. Od tam je odšla poučevat v Krčevino pri Mariboru, leta 1919 pa je postala ravnateljica dekliške meščanske šole v Mariboru. Upokojila se je leta 1928.

Od leta 1893 je bila aktivna v bralnem društvu v Markovcih, nastopala je na koncertih in gledaliških predstavah v ormoški, ptujski in mariborski čitalnici ter igrala v ormoškem godalnem kvartetu bratov Serajnik.
Leta 1900 je bila med ustanovitelji učiteljskega društva Slomškova zveza, ki si je prizadevalo za šolstvo na verski osnovi. Leta 1907 je kot soavtorica objavila prvi zvezek pomožnega učbenika Nazorni nauk za drugo in tretje šolsko leto, leta 1918 pa samostojno učbenik Učna snov za pouk o alkoholu v ljudskih šolah. Po različnih krajih Štajerske, Kranjske in Primorske je predavala o slabostih in nevarnostih alkohola in se udeleževala slovenskih protialkoholnih kongresov.

V letih 1918–1919 se je udeležila več taborov za ohranitev severne meje in zlasti Koroške, leta 1920 pa ljubljanskega shoda Krščanske ženske zveze, kjer se je kot aktivna članica Mariborskega ženskega društva zavzela za splošno volilno pravico in ozemeljsko nedotakljivost tedanje Slovenije na meji z Italijo. V Mariboru je bila tudi predsednica Društva za podporo revnim učencem (1921–1941) in Društva za varstvo deklet (1936–1941).