Részletes keresés
hu
en hu it sl

Anton (Tone) BANTAN

BANTAN Tone
Tone Bantan - Vir: Planinc, M. Deset velikih Hrastničanov: Anton Bantan. Hrastnik: letopis, 1999, Hrastnik: Občina, 1999, str. 56.

Foto galéria

Született:
17. January 1909, Marno
Elhunyt:
13. April 1971, Ljubljana
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Tone (Anton) Bantan se je rodil v številčni kmečki družini očetu Karlu in mami Ani na večji kmetiji na naslovu Marno 4 (območje Slatnega). Osnovno šolo je obiskoval med letoma 1915 in 1922 na Dolu pri Hrastniku. Nato se je vpisal na celjsko gimnazijo, vendar je zaradi dela na domači kmetiji ni dokončal. Leta 1927 je končal Specialno vrtnarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Opravil je zadružni tečaj, med vojno pa kot pomočnik znamenitega sadjarja in vrtnarja profesorja Moissela, upravnika poskusne postaje Radeče – Hotemež, pridobil ogromno znanja. Po vojni je kot izredni študent diplomiral in postal inženir agronomije. Strokovno se je usposobil za ocenjevanje škode v kmetijstvu.

Bantan je opravljal različna dela, praviloma povezana z razvojem kmetijstva v Zasavju in drugje po Sloveniji. Problemi kmetijstva in želja pomagati kmetom so ga zaposlovali tudi v prostem času, ko se je ukvarjal s publicistično dejavnostjo. Bil je urednik Kmečkih koledarjev, članke je objavljal predvsem v Kmečkem glasu in na Radiu Slovenija.
Knjiga Kmetijski stroji in orodja (1950) je prva strokovna knjiga v slovenščini, ki je podrobno obravnavala kmetijske stroje. Zelo pomemben je njegov prispevek pri oblikovanju slovenskega besednjaka iz kmetijskega strojništva, saj je sodeloval pri pripravi Splošnega tehniškega slovarja in slovarja Kmetijski stroji. Na pobudo Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš je večkrat pomagal pri končnem oblikovanju izrazov in razlag pred objavo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

Velike zasluge ima pri razvoju zadružništva na Dolu pri Hrastniku, organiziral je prvi Aktiv mladih zadružnikov v Trbovljah, pripravil več zanimivih strokovnih ekskurzij in tečajev. Bil je ustanovitelj Hortikulturnega društva zasavskih revirjev (1963). Nasprotoval je graditvi nižjega dimnika Termoelektrarne Trbovlje II ter zahteval odžvepljevanje dimnih plinov. Od leta 1933 je vodil hidrometeorološko postajo na Marnem, po preselitvi leta 1954 pa na Pleskem. Opravljal je fenološko in fitopatološko službo. Pomembno je njegovo delo sodnega cenilca.

Művek

Kako gojimo breskve, 1940 (prispevek T. Bantan)
A. Strojnik: Osnove fizike in tehnike, 1950 (prispevek: T. Bantan, T. Marolt)
Kmetijski stroji in orodje, 1950
Varujmo se nezgod pri kmetijskem delu, 1951
Priročnik za ugotavljanje vrednosti sadnih nasadov in posameznih sadnih dreves, 1965

Forrás és szakirodalom

Bantan, A. ml. Biografski in bibliografski podatki o Antonu Bantanu (tipkopis). Hrastnik, 1993.
Novak, M. Bantan, Tone. V: Enciklopedija Slovenije: 1. zvezek: A–Ca. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 184.
Planinc, M. Deset velikih Hrastničanov: Anton Bantan. Hrastnik: letopis, 1999, Hrastnik: Občina, 1999, str. 56–57.

A bejegyzés szerzője: Ana Černuta Deželak, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Az első bevitel dátuma: 5. 3. 2019 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Ana Černuta Deželak. Anton (Tone) BANTAN. (1909-1971). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 25. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/anton-tone-bantan/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 16. 6. 2012

Stane RAZTRESEN

12. April 1913–10. May 1999
Osnovno šolo je najprej obiskoval v Ajdovščini, zaključil pa v Ljubljani. Tam je opravil tudi gimnazijo, nakar je na Glasbeni matici in konzervator...
A bevitel dátuma: 2. 2. 2017

Ivana (Vodiška Johanca) JEROVŠEK

4. December 1885–22. September 1919
Ivana Jerovšek, znana kot Vodiška Johanca, je uprizarjala krvave čudeže, s katerimi je zavajala množice, a so jo razkrili leta 1913.
A bevitel dátuma: 10. 9. 2014

Marko Ivan RUPNIK

Jezuit, teolog in umetnik mozaikov, znan po dialogu vzhoda in zahoda, Ateljeju Aletti ter pastoralnem in predavateljskem delu.