Anton RODE

Anton Rode je bil osmi otrok Janeza Rodeta in Marije, rojene Cerar. Po osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo v Ljubljani. 19. februarja 1915 se je moral zglasiti na naboru v Ljubljani. Kot enoletni prostovoljec je postal vojak avstro-ogrske vojske. Sprva je bil dodeljen k 27. domobranskemu pehotnemu polku in skupaj z drugimi prostovoljci poslan na urjenje v mestno ljudsko šolo na Vrtači. Že maja 1915 je odšel na rusko bojišče in avgusta istega leta na soško bojišče, na položaje pri Rombonu. Februarja 1916 je bil spet premeščen, in sicer na Tirolsko. Tu se je 3. junija 1916 v bojih za Monte Cengio posebej izkazal njegov prvi bataljon, katerega pripadnik je bil tudi Anton Rode. Za svoje junaško dejanje, ko je vdrl v sovražnikov strelski jarek in ga porazil z ročnimi granatami, je bil odlikovan s srebrno medaljo za hrabrost 1. stopnje.

Septembra 1916 so Rodeta poslali v zaledje, v šolo za rezervne častnike na avstrijsko Štajersko. 1. februarja 1917 je bil povišan v rezervnega praporščaka. Ker je želel opraviti maturo, je zaprosil za študijski dopust. T. i. vojno maturo, ki so jo opravljali dijaki vojaki, je uspešno opravil v prvih dneh julija 1917. Že konec julija so večje število vojakov in častnikov 2. gorskega strelskega polka (kakor se je od aprila 1917 imenoval 27. domobranski pehotni polk) dodelili k ljubljanskemu 27. črnovojniškemu pehotnem polku, ki je bil takrat na romunskem bojišču. Rode se je na fronti spet znašel 29. julija 1917. Še posebej se je izkazal v bojih pri Tifestiju. S svojo četo je vdrl v sovražnikov obrambni jarek in v boju mož na moža 9. avgusta 1917 izgubil življenje. Posmrtno je bil odlikovan z zlato medaljo za hrabrost, ki jo je prejela njegova mati.