Ante TRSTENJAK

Šolo za umetno obrt je začel obiskovati v Gradcu. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran in na fronti tudi ranjen. Kot vojni invalid je lahko nadaljeval šolanje v Gradcu, nato pa se je odločil za Dunaj. Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije se je vrnil v SHS, se pridružil Maistrovim borcem, a bil tudi tu ranjen. Ko se mu je zdravstveno stanje popravilo, je študij slikarstva začel v Zagrebu ter ga nadaljeval in končal na akademiji v Pragi leta 1923. Kasneje se je izpopolnjeval v Parizu in tam tudi samostojno razstavljal. Veliko je potoval, obiskal Bretanijo, bival v Italiji, se še enkrat vrnil v Pariz, spet obiskal Prago in razstavljal po večjih mestih Kraljevine Jugoslavije (Maribor, Osijek, Zagreb, Ljubljana). Leta 1928 je med obiskom Nemčije spoznal zgodovinsko regijo Lužice in se navdušil nad tamkajšnjo folkloro. Odslej je motiviko lužiško-srbske folklore in tamkajšnjih noš redno vključeval v svoje slikarstvo. Leta 1932 se je vrnil v Prago, se tam poročil in v češkem glavnem mestu živel do leta 1950. Med drugo svetovno vojno se je pridružil  češkemu odporniškemu gibanju, zaradi česar je bil interniran. V prvih letih po vojni je bil še upoštevan in cenjen. Kot član združenja Jugoslovanov v Pragi je lahko sprejemal visoke obiske svojih rojakov slikarjev in imel čast spoznati Tita. Ob Informbiroju leta 1948 pa so se nanj začeli pritiski, saj ni hotel zanikati svojega jugoslovanskega porekla. Leta 1950 se je moral izseliti. Vrnil se je v Jugoslavijo in se nastanil v Mariboru. Tu je še naprej ustvarjal. Več let je poučeval tudi slikarje amaterje.

Ante Trstenjak je najbolj znan po svojih akvarelih, ustvarjal pa je tudi v drugih tehnikah. Viri izpostavljajo akvarele Slovenskih Goric, portrete iz pariškega obdobja ter dve verziji akvarela Cvetlice iz let 1938 oz. 1954.

Leta 2025 so bile v galeriji v Ljutomeru, ki je tudi poimenovana po njem, prvič razstavljene še njegove grafike iz študijskega obdobja v Pragi, ilustracije in nekaj slik na papirju iz zbirke Umetnostne galerije Maribor. Ta galerija danes hrani tudi najobsežnejšo zbirko avtorjevih del.