Amalija Anderluh je v mladih letih večkrat zahajala v Šmarje pri Jelšah, kjer je obiskovala svojega brata Janka Pluta, šmarskega trgovca. Leta 1933 se je v Šmarju poročila z Avgustom Anderluhom. Kmalu po poroki sta nekaj časa živela v Beogradu, kjer je Amalija delala kot zobotehnica, kasneje pa v Ljubljani, kjer je leta 1941 končala dentistično šolo in postala zobozdravnica. Ob njej se je tudi mož Avgust učil za zobotehnika. Pred začetkom druge svetovne vojne sta se preselila v Črnomelj. Med vojno je Amalija delala v črnomaljski zobni ordinaciji za borce NOV, kjer so se zdravili najvišji predstavniki naše oblasti (Boris Kidrič, Josip Vidmar, Stane Rozman). V ordinacijo so prihajali tudi člani zavezniške misije in ameriški piloti, ki so se izkrcavali na osvobojenem ozemlju Bele Krajine.
Kmalu po vojni se je z družino preselila v Šmarje pri Jelšah in leta 1948 kot prva uradna zobozdravstvena uslužbenka prevzela zobozdravstveno delo v novoustanovljeni zobni in zdravstveni ambulanti v Skazovi hiši poleg zdravstvene ordinacije dr. Viktorja Lorgerja. Kasneje je imela zobno ambulanto tudi v svoji hiši v Šmarju, ki stoji ob božji poti k sv. Roku.
Leta 1949 je bilo v Šmarju ustanovljeno Kulturno-umetniško društvo Anton Aškerc, v okviru katerega je delovala dramska skupina pod okriljem Amalije in Avgusta Anderluh. V povojnem času sta z izborom raznovrstnih iger, režijo in dobro izvedbo popeljala amatersko dramsko skupino do velikega uspeha. Pod njunim vodstvom so uprizorili igre Županova Micka, Razvalina življenja, Krčmarica Mirandolina, Celjski grofje in druge. Največjo atrakcijo pa sta ustvarila leta 1952 s Sketovo Miklovo Zalo, uprizorjeno na prostem pri dvorcu Jelšingrad.
Šmarje pri Jelšah: nekoč in danes: turistično-propagandna brošura, izdana ob svečani otvoritvi Doma kulture 1978. Šmarje pri Jelšah: Krajevna skupnost: Kulturno društvo A. Aškerc, 1978.
Ustni vir: Janez Anderluh, 2019.