Foto galéria
Rojena Žalčanka je osnovno šolo obiskovala v domačem kraju, mladost je preživela v izgnanstvu in se kasneje izšolala za učiteljico. Kot mlada učiteljica se je veliko selila. Svojo pot je začela v kamniškem okraju, nato je šla v bližino Ljubljane, nazadnje pa na Malenski Vrh. V Žalec se je vrnila zaradi skrbi za mamo. Tu je najprej delala kot tajnica na delavski univerzi (danes UPI-Ljudska univerza Žalec), leta 1963 pa je začela delati v žalski knjižnici, takrat preimenovani iz Ljudske knjižnice Žalec v Občinsko matično knjižnico Žalec.
Tudi po njeni zaslugi se je sčasoma spletla knjižnična mreža po Spodnji Savinjski dolini, ki je poleg matične knjižnice v Žalcu vključevala še šest krajevnih knjižnic in štirinajst izposojevališč. Znala je ohraniti in širiti ljubezen do knjig med prebivalce po vsej Spodnji Savinjski dolini. Leta 1985 se je Občinska matična knjižnica Žalec preselila iz skromnih 85 m² prostora v nove in večje prostore Doma II. slovenskega tabora Žalec, kjer je še danes. Leto po selitvi knjižnice v nove prostore se je upokojila, ampak ostala zvesta knjigam in knjižnici. Zadnja leta je preživela v Domu upokojencev na Polzeli.
Pokopana je na žalskem pokopališču.
Knjižničarstvo v občini Žalec. V: Savinjski zbornik: III., 1974, str. 376–379.
Savinova nagrada za dolgoletno delo na kulturnem področju, predvsem pa za prispevek na področju knjižničarstva (Savinova nagrada za leto 1984, podeljena 1985)
Jelen, I. Osrednja proslava kulturnega praznika bo v Libojah. Savinjski občan, jan. 1985, let. 8, št. 1, str. 1.
Jelen-Baša, I. Zapisana knjigam. Savinjski občan, dec. 1986, let. 9, št. 12, str. 12.
Ocvirk, J. Dobitniki Savinovih odličij za leta 1983, 1984, 1985, 1986, 1987. V: Savinjski zbornik: VI., 1988, str. 322–326.
Železnik, J. V spomin Anici Lesjak. Utrip Savinjske doline, jan. 2014, let. 16, št. 1, str. 29.
Morda vas zanimajo tudi
Bruno HARTMAN
Ivan JERIČ
