Részletes keresés
hu
en hu it sl

Alojz RAČIČ

Portret - Alojz RAČIČ
Alojz Račič

Foto galéria

Született:
21. May 1847, Cerklje ob Krki
Elhunyt:
24. November 1925, Ljubljana (pok. v Ljubljani – Žale)
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

V Celju je končal dva razreda realne gimnazije, v Ljubljani pa dveletni pripravniški tečaj za učitelja. Kot začasni učitelj je od leta 1866 služboval v šoli v  Šmartnem pri Kranju, od leta 1872 v Vipavi, od leta 1874 pa v Postojni. Nato je kot stalni učitelj od leta 1876 služboval v Čatežu pri Brežicah, kjer se mu je rodil sin Božo Račič, kasneje prav tako učitelj in etnograf.

Med letoma 1892 in 1910, ko se je upokojil, je bil nadučitelj oziroma ravnatelj šole v Boštanju pri Sevnici. Tam je imel veliko zaslug za napredek sadjarstva. Kmalu je postal vodja sadjarske podružnice, ki je prirejala razstave in številne tečaje. Ob šoli je Račič urejal šolski vrt ter učenkam in učencem za pomoč pri delu podarjal cepljene jablane, ki so jih potem zasadili v domačem sadovnjaku. Med njimi je bila tudi sevniška voščenka, ki so jo v tistih časih vozili na cesarski Dunaj.

Po upokojitvi se je Račič preselil v Ljubljano, kjer je na vrtu ob hiši v Rožni dolini še naprej vrtnaril, sadjaril in čebelaril. Kot navdušen pevec in basist je postal član pevskih zborov ljubljanske stolnice in Glasbene matice. Že kot mlad učitelj je v Kranju vodil pevski zbor Narodne čitalnice. Njegov oče Andrej Račič je bil izdelovalec orgel v Cerkljah na Dolenjskem.

Forrás és szakirodalom

Osvežilni jabolčnik z dodanimi okusi: Posavski obzornik. (citirano 8. decembra 2025). Dostopno na naslovu: https://www.posavskiobzornik.si/panorama/osvezilni-jabolcnik-z-dodanimi-okusi-103680
Slovenski biografski leksikon: 3. knj.: Raab-Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971, str. 2.
Zorec, Č. Pogovori o Stražišču pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi. Glas, 14. 4. 1973, let. 26, št. 29, str. 10.
Zorec, Č. Pogovori o Stražišču pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi. Glas, 18. 4. 1973, let. 26, št. 30, str. 7.
Zorec, Č. Pogovori o Stražišču pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi. Glas, 21. 4. 1973, let. 26, št. 31, str. 9.

A bejegyzés szerzője: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Az első bevitel dátuma: 15. 12. 2019 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Alojz RAČIČ. (1847-1925). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/alojz-racic/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 25. 9. 2009

Elizej SARGAR

med 2. avgust 1625 in 3. avgust 1625–23. November 1703
V Bambergu vstopil v frančiškanski samostan rekolektov, tj. pristašev redovne reforme. Ukvarjal se je z moralno teologijo.
A bevitel dátuma: 11. 7. 2017

Angela JANKO JENČIČ

24. March 1929–16. October 2004
Dramska igralka, ki je bila celotno ustvarjalno dobo zvesta mariborski Drami.
A bevitel dátuma: 25. 2. 2021

Tomaž ERTL

16. November 1932–11. November 2012
Tomaž Ertl je leta 1989 vodil akcijo Sever, ki je omogočila nastanek samostojne in neodvisne države Republike Slovenije.