V svojem delovanju je uspel povezati dva pola človeške ustvarjalnosti – znanost in umetnost. Po končani gimnaziji v Kranju je leta 1960 diplomiral na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani.
V jami Tular v Kranju je uredil speleobiološki laboratorij, kjer je gojil in preučeval jamske živali, predvsem človeško ribico. Leta 1988 je o življenju v podzemlju izdal knjigo Kraški svet . Bil je asistent na ljubljanski medicinski fakulteti, služboval je kot ravnatelj in mnogo let kot kustos Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Bil je urednik revije Naše jame. V letih 1993 do 1995 so izšle 4 njegove knjige o živalih. Prevajal je strokovna dela o živalstvu, rastlinstvu in fotografiji (Velika knjiga o fotografiji, ABC fotografije), v strokovnih časopisih in zbornikih je objavljal članke s področja naravoslovja in fotografije.
Fotografije je začel razstavljati 1959. Imel je več samostojnih razstav, organiziral je letne razstave naravoslovne fotografije. Bil je pobudnik in soustanovitelj Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju.
Za svoja dela je na domačih in mednarodnih razstavah prejel številne nagrade in priznanja: leta 1953 dve študentski Prešernovi nagradi, 1994 Grošljevo plaketo, 2001 je postal častni član Prirodoslovnega društva Slovenije in Fotografskega društva Janez Puhar v Kranju, leta 2008 pa posthumno častni občan Mestne občine Kranj.
S. Peterlin: Marko Aljančič – sedemdesetletnik, Proteus 2003/2004, št. 1, str. 36-37
S. Peterlin: Marko Aljančič, Proteus 2006/2007, št. 7, str. 328-329
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Slovenski kdo je kdo, Ljubljana 1999