ALBREHT (roj. KESSLER), Vera

Rojena je bila v družini sodnega svetnika Alojza Kesslerja in Marije, roj. Trenz. Njen mož je bil pesnik, pripovednik in publicist Frana Albrehta.

Otroštvo je preživljala v Novem mestu in na podeželju ob vznožju Gorjancev. Leta 1960 je spomine na otroška leta opisala v knjigi Nekoč pod Gorjanci. Osnovno šolo je obiskovala v Novem mestu, po preselitvi družine v Ljubljano pa med letoma 1907 in 1913 ljubljanski licej, kjer je urejala, ilustrirala in izdajala skrivni rokopisni list z naslovom Gospodična Cizara. V tem času je začela pisati, prvo črtico Bela cesta je objavila leta 1911, prvo pesem z naslovom Aurikel pa leta 1912, oboje v reviji Domači prijatelj. Bila je tudi preporodovka.

Pričela je študirati na eksportni akademiji na Dunaju, vendar študija zaradi prve svetovne vojne ni dokončala. Leta 1917 je odšla na Jesenice, se tam posvetila človekoljubnim dejavnostim in pomagala pri negi ranjencev. Kot prostovoljka je sodelovala v bojih za severno mejo. V sestavu Ljubljanskega pešpolka se je borila pri Podrožci in bila odlikovana za hrabrost.

V času med obema vojnama je aktivno sodelovala pri ženskem gibanju, pri zvezi Mala ženska antanta, pri mednarodni Ligi za mir in svobodo, pri PEN klubu ter drugje. Udeleževala se je sestankov številnih tovrstnih društev po Jugoslaviji in Evropi. Pesmi, prozo in članke je objavljala v številnih revijah: Svoboda, Novi rod, Ženski svet, Zvonček, Naš list, Jugoslavenska žena in drugje.

Med NOB je bila večkrat zaprta in internirana v koncentracijsko taborišče Ravensbruck, kjer je dočakala konec vojne (cikel pesmi). Po vojni je delovala pri društvu PEN in kot publicistka. Izdala je več zbirk mladinske poezije in proze, pretežno tradicionalnega tipa, med njimi Mi gradimo, Orehi in Vesela abeceda. Svoja dela je objavljala v revijah in časopisih Ciciban, Pionir, Najdihojca, Naša žena, Nova obzorja, Ljubljanski dnevnik, Slovenski poročevalec in drugje. Skupaj je objavila enajst knjig za otoke, med njimi je največji uspeh doživela Lupinica.

Veliko je prevajala iz nemščine, hrvaščine in srbščine. Pisala je tudi poezijo za odrasle, ki je bila objavljena po različnih revijah ali zbirkah, večinoma pa je ostala neobjavljena. V knjižni obliki so bile njene pesmi prvič predstavljene v zbirki z naslovom Pelin v srcu, ki je izšla leta 2015. Njena literarna zapuščina se nahaja v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.