ALBERTIS, de, Giovanni (Johannes)

Giovanni de Albertis, zdravnik, r. v Kopru okr. 1410, živel do ok. 1488. Verjetno izhaja iz zelo stare koprske družine Bertijev, ki se tu omenjajo že v 12. stol. (notar Francesco de Berto). 1431 je na padovanski univerzi nasledil Giovannija Veronesa kot rector artis. Kmalu nato so ga zaprli, in čeprav so ga izpustili na zahtevo beneškega sveta štiridesetorice, tega uglednega položaja ni več zasedel. Nato naj bi bil več let od 1471 občinski zdravnik v Kopru.

Spisal je pomembno razpravo o kugi »De praeservatione corporum a pestilentia et de causis pestilentiae et modis ejus«, tiskano na Dunaju leta 1450; obravnaval je klinično sliko in vzroke te bolezni. Med prvimi je povezal izbruh kužne epidemije s pojavom velikega števila podgan. Njegova opažanja, čeprav nepopolna, niso upoštevali številna stoletja, saj so vzroke za kugo pripisovali okužbi blata iz močvirja, rabi okuženih vrvi pri spuščanju trupel na pogrebih in podobnimi.

Medicinski traktat koprskega zdravnika o obrambi pred kugo predstavlja bogat vir informacij o poznosrednjeveškem medicinskem znanju. Avtor traktata se namreč posveča številnim vidikom zdravega načina življenja, ki naj bi proti boleznim, zlasti kugi, deloval preventivno. Izhajajoč iz hipokratsko-galenovske tradicije medicinski priročnik podaja napotke, ki zadevajo prehranjevanje, gibanje, kopanje in druge dejavnosti, preko katerih naj bi si človek zagotovil zdravje ali vsaj zmanjšal možnost obolenja. Poleg postopkov preventive, katerih osnovno vodilo je zmernost, navaja tudi nekaj kurativnih praks, vse to v duhu etioloških razlag bolezni in pojmovanja zdravja v 15. stoletju.