Albert ŽERJAV

Albert Žerjav se je rodil v Središču ob Dravi. Odločil se je za učiteljski poklic in se izobraževal na mariborskem učiteljišču, kjer je maturiral leta 1924. Prve izkušnje si je nabiral v manjših krajih in se po nekaj letih učiteljevanja odločil za študij na Višji pedagoški šoli v Zagrebu. Leta 1934 je diplomiral iz zgodovine, zemljepisa in slovenskega jezika. Kot profesor je služboval na osnovnih in meščanskih šolah, med drugim v Trbovljah in kasneje v Mariboru.

Med drugo svetovno vojno je bil izseljen v Srbijo. Nekaj časa je delal na zveznem prosvetnem ministrstvu v Beogradu na področju strokovnega šolstva. Leta 1946 se je vrnil v Maribor in na učiteljišču predaval psiho-pedagoške predmete. Od leta 1961 pa vse do upokojitve leta 1967 je bil ravnatelj Vzgojne svetovalnice v Mariboru ter nudil staršem in otrokom dragoceno pedagoško in svetovalno pomoč. Izobraževal je učitelje in starše na seminarjih in tečajih, svetoval staršem na roditeljskih sestankih ter v šolah za starše. Ob delu si je razširil znanje iz pedagogike in psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Udejstvoval se je v raznih strokovnih društvih in bil pred letom 1941 dejaven v Pedagoški centrali v Mariboru. Svoje bogato znanje in izkušnje je delil ter nesebično prenašal na mlajše rodove mariborskih učiteljev. Strokovno se je posvetil tudi didaktičnemu reformiranju pouka slovenščine in zgodovine.

Njegova bibliografija obsega več kot 600 enot. Med drugim je napisal samostojni deli Sodobni zgodovinski pouk (1937) in Naš spisovni pouk (1941). Za Metodiko II (1956) je prispeval Metodiko zgodovinskega pouka. Bil je soavtor slovenskih jezikovnih vadnic za osnovne in nižje strokovne šole ter čitank za meščanske šole. Objavljal je v Popotniku, Učiteljskem tovarišu, Sodobni pedagogiki, Prosvetnem delavcu …

Leta 1960 si je pridobil naziv pedagoškega svetnika.