ZAJEC, Franc Ksaver

Franc Zajec se je med 1843 in 1847 učil pri podobarju Luki Čeferinu v Idriji. Je naš prvi akademsko šolani kipar: sprejet je bil na dunajsko akademijo (1847/48), nato pa še na münchensko (1851/52). Ustvarjal je v klasicističnem in realističnem slogu. V okviru oblikovanja cerkvenih kipov je povzemal in ponavljal vzorce iz visokorenesančnega kiparstva. Delal je tudi po slikarskih predlogah. Monumentalno zasnovanim likom je pridajal realistični izraz. Izdeloval je doprsne ali celopostavne portrete, nagrobnike, kipe za oltarje ter drugo cerkveno plastiko. Razstavljal je že 1853 (v prostorih Redute na trgu sv. Jakoba v Ljubljani), vendar postal znan šele 1856 z velikimi kipi Emona, Pravica, Modrost, Postava idr., ki jih je izdelal za slavnostno okrasitev mesta ob cesarjevem obisku.
Od leta 1854 je živel v Ljubljani. Pri njem sta se učila tudi njegova sinova Franc Ignac in Ivan Zajec. Leta 1880 je poskušal ustanoviti prvo slovensko kiparsko šolo. Kot edinemu izšolanemu domačemu kiparju so mu zaupali večja dela (do tedaj v domeni tujih umetnikov). V času narodnega prebujenja je Zajec – dober portretist, natančen v zvesti upodobitvi sočasnih oblačil, ustvaril pravo galerijo slovenskih znamenitih mož in nam jih izročil kot dokument svoje dobe. Njegov portret Prešerna je prva kiparska upodobitev pesnika. Franc Ksaver je bil tudi prijatelj J. Bleiweisa, J. Wolfa, F. Kurza v. Goldensteina, Jurija Šubica idr. Večina njegovih kiparskih del se nahaja v slovenskih sakralnih objektih, nekaj manjših hranijo v Narodni galeriji, Narodnem muzeju in Mestnem muzeju, nekaj se jih je izgubilo ob smrti, ko so Zajčevo zapuščino razgrabili in razprodali. Njegov grob je na ljubljanskem Navju.