Rodil se je kot sin rihemberškega oskrbnika pri grofu Lantieriju. Izšolal se je za vojaka in v vojski napravil uspešno kariero. Zaslovel je predvsem po junaštvih v bojih proti Turkom in Francozom. Leta 1813 je na čelu Ličanskega polka pri Zadru pripomogel, da je ta zopet prišel pod Avstrijo in si zato prislužil viteški križec reda Marije Terezije. V 42 letih službovanja je bil večkrat ranjen, posledično je tudi zbolel in se zato upokojil.
V Braniku mu je Vojaško veteransko društvo za Goriško in Gradiščansko postavilo umetniško oblikovan spomenik, ki ga je izdelal kamnosek I. Culot. Slavnostno odkritje spomenika je bilo 26. oktobra 1913, udeležili so se ga vidnejši posamezniki takratnega časa (grof Attems, prošt Faidutti, barona Locateli in Teuffenbach, grof Coronini in drugi). Spomenik stoji ob levi strani ceste Nova Gorica–Štanjel v središču kraja.
Primorski slovenski bibliografski leksikon, 4. knjiga: Snopič 17, Goriška Mohorjeva družba, 1991, str. 305.
Iz Rihemberga. Soča, 1913, št. 99, str. 3.
Odkritje spomenika v Rihembergu. Gorica, 1913, št. 85, str. 3