Rodil se je verjetno v hiši, kjer je sedaj gostilna Turist. Odraščal je na kmetiji, ki so ji po domače rekli »Pri Mastnjak« in se že kot mlad kmečki fant zanimal za podobarstvo, kiparjenje in slikarstvo. V želji, da bi si pridobil čim več tega znanja, je obiskoval najprej podobarsko – kiparsko šolo v Gradcu in nato šolo pri podobarju Goričniku v Radovljici na Gorenjskem.
Od leta 1834 si je na svoji domačiji uredil delavnico in izdeloval kipe, oltarje, spovednice, obvladal je tudi poslikave sten s freskami in izdelovanje oltarnih slik. Pri tem se je naslanjal na baročno tradicijo. Ko so mu začele pešati moči, je delavnico prepustil svojemu pomočniku.
Jožef Vrenko (Brenko, Vrenk) je izdelal kar nekaj opreme za frankolovsko cerkev. Že leta 1843 je izdelal prižnico, med letoma 1850–70 se je lotil glavnega oltarja, ki je izdelan v baročni tradiciji. Kipi v glavnem oltarju so delo drugih mojstrov. V celoti pa sta njegovo delo stranska oltarja Marije Brezmadežne in Antona Puščavnika, ki ju je izdelal v baročni tradiciji v letih od 1850 do 1870. Bil je tudi med pobudniki za pozidavo cerkve Svete Trojice na Gojki, za katero je med leti 1845–1863 izdelal veliki oltar, dva stranska oltarja in prižnico. V njegovi delavnici je bila izdelana oprema še za romarsko cerkev na Brinjevi gori nad Zrečami, za cerkve v Pernovem, na Skomarju, v Topolšici, na Planini in v Galiciji.
J. Curk: Topografsko gradivo I. Sakralni spomeniki na območju občine Celje, Celje 1966
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Frankolovo 1800−1827, fol. 106
Osebni arhiv Jožefa Žlausa