Odraščala je na Razkrižju. Gimnazijo je končala v Murski Soboti, nakar je študirala filozofijo in sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomirala je leta 1972 in se zaposlila na matičnem oddelku kot asistentka. Doktorirala je leta 1986 z disertacijo o madžarskem filozofu Györgyju Lukácsu. Od leta 1998 je bila redna profesorica za ontologijo, metafiziko in filozofijo utopistike ter predstojnica katedre za sistematsko filozofijo. Posvečala se je filozofom Adornu, Schopenhauerju, Tillichu, Kieregaardu, Blochu, Hartmannu, Sloterdijku in drugim Filozofijo je predavala tudi študentom drugih študijskih smeri na ljubljanski Filozofski fakulteti. Ob upokojitvi je upokojene profesorje matične fakultete povezala v srebrno katedro.
Objavila je več strokovnih monografij s svojega raziskovalnega področja. Redno je objavljala tudi v strokovnem časopisju, med drugim v publikacijah Stati inu obstati, Apokalipsa, Ars&Humanitas, Časopis za zgodovino in narodopisje, 2000, Znamenje in drugih. Po ustanovitvi Srednjeevropskega raziskovalnega inštituta Soeren Kierkegaard je bila članica vodstvenega organa sveta in članica njegove personalistične sekcije. Posvečala se je zlasti filozofiji v povezavi s krščanstvom in znotraj njega protestantizmom. Zato je članke objavljala tudi v prekmurskih evangeličanskih publikacijah Evangeličanski list in Evangeličanski koledar. Strokovno se je posvečala še enemu izmed najvidnejših slovenskih katoliških duhovnikov, škofu dr. Vekoslavu Grmiču.
Bila je članica več društev, med drugim Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, pri katerem je bila udeleženka ustanovnega sestanka. Kot članica je bila vse od ustanovitve aktivna tudi v Pomurski akademski znanstveni uniji (PAZU) in Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija.
Kot hčerka podpornikov NOB je bila članica Zveze združenj borcev za vrednote NOB in je članke prispevala v mesečnika Borec ter Svobodna beseda.
Dela (knjižne izdaje):
Lukácsevo pojmovanje dialektike: doktorska disertacija, 1986 (hrani tudi PiŠK M. Sobota)
Spontanost in avtonomnost mišljenja: študije o negativni dialektiki, 1994
Metafizika čutnosti, 1998
Med metafiziko in etiko, 2002
Hermenevtika metafizike: metafizika-materializem-etika-utopija, 2008
Materialistično-idealistična zareza, 2015
Dialektika refleksijskega zagona, 2015
Demaskirajoče tendence: Abadon, 2018
Poglavje v knjigi:
Vekoslav Grmič – humanizem dobre volje, v Vekoslav Grmič: škof pričevalec, Maribor 2022, str. 5 – 88. (izšlo posthumno)
častna občanka Občine Razkrižje, 2003
Viri in literatura:
Žunec, B. Dr. Cvetka Toth Hedžet. V: Nevidna univerza: doktorji znanosti iz sveta ob Muri, str. 156, 247 in 285. Murska Sobota: Franc-Franc, 2003.
Repar, P. In memoriam – Cvetka Hedžet Toth. Apokalipsa, 2021, let. 28, št. 247-249, str. 7-11.
Švajncer, M. In memoriam Cvetki Hedžet Toth. Apokalipsa, 2021, let. 28, št. 247-249, str. 12-15.
Slavinec, M. Cvetki v spomin. Soboške novine, 15. jan. 2021, št. 205, str. 12.
Reher, S. In memoriam profesorici dr. Cvetki Hedžet Toth (1948 – 2020). Časopis za zgodovino in narodopisje, 2021, let. 92, n.v. 57, št. 1, str. 89 – 98.
Geslo je sestavljeno po navedenih virih.