TODOROVSKI, Ilinka

Ilinka Todorovski je odraščala v Črnomlju. Mati Danica, roj. Senica, izhaja iz Črnomlja, oče Ilija Todorovski pa iz Ropotova v Makedoniji. Osnovno šolo Mirana Jarca Črnomelj je obiskovala v letih 1973–1981, gimnazijo oz. Srednjo šolo družboslovno-jezikovne usmeritve Črnomelj pa od 1981 do 1985. V domačem kraju je bila od malih nog dejavna v folklornih, recitatorskih in gledaliških skupinah, pevskih zborih in šolskih glasilih ter mladinskem in prostovoljnem delu. Bila je predsednica Kluba belokranjskih študentov (1989–1990). Leta 1985 se je vpisala na Univerzo v Ljubljani, na Fakulteto za sociologijo, politologijo in novinarstvo, smer novinarstvo, in diplomirala leta 1991 z diplomskim delom Novi žurnalizem, za katerega je prejela fakultetno Prešernovo priznanje. Leta 2022 je na Univerzi v Ljubljani vpisala doktorski študij zgodovine, z dispozicijo na temo organiziranega odpora Slovencev v Zagrebu med letoma 1941 in 1945.

Z novinarstvom se je začela ukvarjati kot študentka, na dolenjski radijski postaji Studio D v Novem mestu in v novinarskem desku TV Slovenija v Ljubljani. Leta 1991 se je zaposlila v Zunanjepolitičnem uredništvu TV Slovenija. Med letoma 1993 in 2001 je bila dopisnica RTV Slovenija iz Zagreba. Po koncu dopisniške poti je novinarsko delo nadaljevala v Informativnem programu TV Slovenija, mdr. kot urednica Uredništva dnevnoinformativnih oddaj TV Slovenija in vodja velikih projektov (volitve, referendumi, vstop Slovenije v EU itd.). Kratek čas je bila novinarka Časnika Finance (2006–2011), nato pa zopet novinarka, urednica in vodja projektov na javni televiziji, mdr. urednica Tarče (2015–2016). V letih 2001–2005 je bila članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije. V mandatnem obdobju 2017-2022 je bila varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, nato pa novinarka RTV Slovenija.

Ilinka Todorovski je tudi prevajalka iz hrvaškega jezika, publicistka in raziskovalka, v času dopisništva iz Zagreba je dejavno spremljala položaj Slovencev na Hrvaškem. Sodelovala je pri nastanku glasila zagrebških Slovencev Novi odmev in bila njegova dolgoletna sourednica in redaktorica (1995–2020). Je avtorica znanstvenih in strokovnih prispevkov na temo druge svetovne vojne v zbornikih in revijah, npr. “Fašisti jih niso ukrotili ne z ognjem ne s krampom ne z internacijo” v Temelj našemu narodu: Podobe in pomen Črnomlja za časa 2. svetovne vojne, zbornik zgodovinskih razprav ob 80-letnici zasedanja SNOS-a 19. in 20. februarja v Črnomlju, 2024.

Leta 2020 je ob stoletnici livarstva v Črnomlju raziskala življenjsko pot Josipa Doltarja, svojega prednika in pomembnega Belokranjca. V knjigi Josip Doltar in Črnomelj (2021) je opisala tudi razvoj in spreminjanje mesta med letoma 1880 in 1930.  Leta 2025 je izdala knjigo Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo: evakuacija civilistov marca 1945.