TAVČAR (TAUTSCHER), Janez (Joannes)

Janez Tavčar (lat. Joannes Tautscher), 8. lj. škof (1580–97), rojen v kmečki družini v Štanjelu na Krasu (po splošnem mnenju, po izročilu pa v Dutovljah oz. Krepljah), umrl v Gradcu, pokopan v Gornjem Gradu. Na Dunaju je bil T. vpisan kot »de Sancto Michaele Carnus« in »Goritiensis«, nedvomno torej bližnji rojak svojih prednikov lj. škofov U. Textorja in Konr. Glušiča; imatrikuliran je bil od 14. apr. 1562 dalje, štud. teologijo, stanoval v »bursa agni«. Bakalavreat je dosegel 5. okt. 1566, promoviran pa bil 27. mar. 1569. Od 1571 je bil župnik v Komnu (za K. Glušičem), 1574 mestni župnik v Gorici, 1577 tu arhidiakon oglejskega patriarha, 1578 reformacijski komisar na Kranjskem. Po Radličevi smrti je predlagal nadvojvoda Karel 1. marca 1580 T-ja za lj. škofa, brez ugovora je bil že 20. maja potrjen in v zač. avg. 1580 v Gorici posvečen (oglejski generalni vikar Pavel Bizancij); prvo škofovsko opravilo imel 30. okt. 1580 v Gornjem Gradu.

V Ljubljani je bival malokdaj, v prvih letih iz svoje rezidence v Gornjem Gradu (za razliko od svojih prednikov) obiskoval župnije in cerkve ljubljanske škofije po naročilu tridentinskega koncila. Dne 24. sept. 1584 ga je nadvojv. Karel imenoval za svojega svetnika in deželnega namestnika v Gradcu, kar je še stopnjevalo T-jeva bivanje zunaj škofije; pred smrtjo je za naslednika priporočil nadvojvodi Ferdinandu lj. stoln. dekana in pridigarja T. Hrena, po smrti so truplo prepeljali v Gor. Grad, kjer mu je Hren postavil nagrobnik. Delo za katol. versko obnovo med rojaki je T. začel 1578 kot gor. arhidiakon in načelnik drž. refor. komisije na Gorenjskem. Dogovoril se je z briksenškim in freisinškim škofom za skupen nastop zoper protestante. Oglejski del Slovenije je vizitiral gen. vikar škof Pavel Bizancij. Ker škofa že dolgo ni bilo, je na teh obiskih T. zlasti birmoval, posvečeval cerkve in oltarje, duhovnikom naročal, naj opustijo grešno in pohujšljivo življenje. V istem smislu je odločilno posegal v javno življenje v funkciji drž. namestnika, zlasti po mestih (Karel V. je pisal Sikstu V.: »On mi je v tako podporo vsak dan kot eden mojih najtesnejših sodelavcev«; gl. Morelli, Istoria della Contea di Gorizia III, 1858, 355); v imenu dež. kneza je 1586 podpisal lj. sodni red: Gemainer Statt Laibach New Retormierte Gerichtsordnung. Graz 1638. Prizadeval si je za izvedbo ukrepov zoper protestant. mestne svetnike in sodnike podpiral tiskanje protiluter. Knjig, pripravljal prenovo škofije z daljnovidno person. politiko, ko je npr. nam. Trubarja 1588 pridobil za kanonika in pridigarja v Lj. T. Hrena, 1590 pa v kapitelj Mih. Mikca Hrenovega liter. sodelavca. T-jevo poročilo o stanju lj. škofije, ki ga je v Rimu oddal 27. okt. 1589, je prvo v vat. aktivu ohranjeno tako poročilo in dodaten vir, iz katerega je razvidno stanje dušn. pastirstva v mestu Lj., življenje duhovščine in še vedno močan vpliv protestantizma zlasti med plemiči in meščani. T. je kot bivši jezuitski gojenec na Dunaju 1593 predlagal papežu Klemenu VIII. in nadvojvodi Maksimilijanu ustanovitev jezuitskega kolegija v Lj. Prizadeval si je zanje dobiti prazni franč. samostan v Lj. in dohodke kartuzije Bistra ali Pleterje. L. 1595 je p. Nikolaj Koprivec sestavil inventar pleterskega samostana in 23. marca 1596 je Klemen VIII. ukinil lj. franč. samostan, ustanovil jezuitski kolegij in mu dal dohodke Pleterij. T. je še pred smrtjo dočakal druga dva patra, ki sta 21. jan. 1597 prišla v Lj., bila sprva gosta pri škofu, namesto v franč. samostan pa sta šla v bivši cesarski špital pri sv. Jakobu in tam pripravljala zidavo novega kolegija. Že 9. maja 1597 so začeli šolo v dveh gimnazijskih razredih.

Čeprav T. ni veliko bival v Lj., je le čutil s potrebami njenih prebivalcev, kar se je zlasti pokazalo 1596, ko je dal nekaj škofij. zemlje za postavitev špitala za kužne bolnike. Bogoslovna šola pri jezuitih v Gradcu, kjer je bila 1584 skoraj polovica dijakov slovan. rodu, je v veliki meri pa T-jevem prizadevanju postala 1585 univerza. Bodoče duhovnike je T. šolal tudi v Gor. Gradu in Lj., kjer je stolniška šola dajala spodbudo h glasb. udejstvovanju.

Krepko je posegel tudi v spor z oglej. patriarhom zaradi eksemptnosti lj. škofije, za kar je bil že pripravljen kot biv. oglej. (gor.) arhidiakon. Z nadvojv. Karlom sta si celo prizadevala ustanoviti novo škofijo za avstrij. del patriarhata v Gorici. Sodeloval je pri vabilu kapucinov v Gorico, poleg jezuitov glavnih delavcev za katol. obnovo. Bil je tudi upravitelj samostana v Millstattu in proštije v Dobrli vasi na Koroškem. T-jevo škofovsko geslo »Omnia fert aetas« (vse prinaša — prenaša čas) dobro izraža njegov način obnavljanja verskega življenja v škofiji: vneto, a ne pretirano hitro. To geslo omogoča identificirati njegove številne knjige, ohranjene v Semeniški knjižnici in NUK. Kljub vsemu velja ocena, da sodi T. med najznamenitejše katol. protireformatorje 16. stol. in da se v vsej Avstriji ni zasnovalo nobeno pomembnejše cerkv. podjetje, ni izšla nobena važnejša vladna odredba, pri kateri bi T. ne bil sodeloval s svetom in dejanjem.