Photo Gallery
Tea Štoka se je rodila materi Normi Mariji Furlan, računovodkinji v Sežani in očetu Borisu Štoki, odvetniku v Postojni. Otroštvo je preživela v družbi dve leti mlajšega brata Boruta, danes strojnega inženirja v podjetju Cimos v Kopru in sedem let mlajšega brata Petra, vodje domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper.
Osnovno šolo je obiskovala v Dutovljah, v rojstni vasi. Družina se je nato preselila v Lucijo pri Portorožu, aprila 1974 pa v Koper, kjer je Tea osnovno šolo tudi končala. Poletja je preživljala s treningi v jadrnici Optimist, s katero se je udeležila več regat, tudi mednarodnih. Med leti 1977 in 1983 je trenirala tudi judo in to športno pot obogatila z dvema bronastima kolajnama na republiških prvenstvih v kategoriji do 56 kg. Leta 1983 je končala Gimnazijo Koper z odličnim uspehom. Leta 1984 se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer primerjalna književnost in italijanski jezik. Diplomirala je oktobra 1993. Takoj po diplomi je vpisala magisterij pri prof. Ladu Kralju, oktobra 1994 se je zaposlila kot asistentka za italijansko književnost pri prof. Atiliju Rakarju. Junija 1998 je magistrirala iz avantgardnega gledališča Ferda Kozaka pri prof. Ladu Kralju, prav tako junija 2005 pa ubranila doktorski naziv iz fantastike in postmodernizma v prozi Itala Calvina pri prof. Tomu Virku. Doktorat z naslovom Kralj v labirintu: fantastika in postmodernizem v prozi Itala Calvina je septembra 2006 objavila kot monografsko publikacijo pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani. Po doktoratu se je študijsko izpopolnjevala v Sieni pri prof. Paolu Luperiniju, kjer se je posvetila raziskovanju novelistike italijanskega modernista Luigija Pirandella. Med študijem se je poleg Siene večkrat študijsko izpopolnjevala še v Vidmu, Bologni ter Rimu.
V letih med 1992 in 2007 je Tea živela v Ljubljani. Devetega maja 2000 je rodila sina Leonarda v dvanajst let trajajoči zunajzakonski zvezi s slikarjem in trenutnim predsednikom Društva likovnih umetnikov Slovenije Alešem Sedmakom. Od poletja 2012 stanuje v Svetem Antonu, s sinom Leonardom. Od januarja 2010 je bila zaposlena kot bibliotekarka na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli, od leta 2020 je zaposlena kot bibliotekarka na UP FTŠ Turistica.
Tea se je že med študijem intenzivno posvečala kritiški dejavnosti. Leta 1994 je eseje, posvečene sodobni slovenski poeziji, zbrala v knjižnem prvencu Prevara ogledala, ki je bil eden od kandidatov za Rožančevo nagrado tega leta. Opozoriti velja tudi na reprezentativen izbor in pretehtano spremno besedo k poeziji Nika Grafenauerja, ki je nastala leta 1996 za prestižno zbirko Kondor. Poleg tega je avtorica več spremnih zapisov, med drugim k pesniškim zbirkam Tomaža Šalamuna, Matjaža Kocbeka, Uroša Zupana, Vida Snoja. Nazadnje se je »spopadla« s poetičnimi podobami in zapisi mladega in prodornega umetnostnega zgodovinarja iz Kopra Jureta Vuge in prispevala esejistični zapis k njegovemu prvencu Pod kamni plešem.
Je avtorica več spremnih besed k pomembnim italijanskim romanom 20. stoletja. Leta 1994 je objavila spremni zapis h Calvinovemu ključnemu romanu postmodernistične smeri Če neke zimske noči popotnik. Temu je sledil zapis k romanu Itala Sveva Senilnost in D’Annunzijevemu romanu Zmagoslavje smrti.
Posveča se tudi prevajanju poezije iz slovenščine v italijanščino. Leta 1992 je v Neaplju izšel prevod pesniške zbirke Aleša Debeljaka Minute strahu pod naslovom Momenti d’angoscia. Prevaja tudi iz italijanskega jezika v slovenski, predvsem prozo, tako klasično kot sodobno. Leta 1997 je izšel prevod italijanskih pravljic, ki jih je zbral in pripravil Italo Calvino. Obsežen izbor je izšel pri Mladinski knjigi.
V letih od 1991 do 1994 je urejala poezijo pri založbi Aleph. Pod njeno uredniško taktirko so izšle Sutre Uroša Zupana.
Bila je tudi članica več žirij, med drugim dvakrat zapored za najboljši roman, prav tako pa je bila štiri leta (1 mandat) članica strokovne komisije za književnost za izbor Prešernove nagrade. Bila pa je dvakrat zapored tudi v žiriji za najboljši roman leta, in sicer leta 1994 in 1995.
Pomembnejša bibliografija
- Mož s kovčkom: Novele za leto dni Luigija Pirandella, 2010 (prevod)
- Italijanske pravljice, kot jih je iz italijanske folklore zadnjih sto let izbral in zapisal v knjižnem jeziku Italo Calvino, 1997 (izbor, prevod in spemna beseda)
- Prevara ogledala (izbor in uredništvo)
- Momenti d’angoscia, 1992 (prevod)
- Sutre, 1991 (uredništvo)
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.Zbornik ob 80-letnici, 1919-1999. Pridobljeno 25.4.2013 s spletne stranihttp://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/o/STOKA.html.
Primorski slovenski biografski leksikon. 20. snopič. Gorica : Mohorjeva družba, 1994. str. 840.
Štoka, T. Življenjepis. (elektronska pošta). Sporočilo za: knjižnico OKSV. 19.4.2013 (citirano 25.4.2013). Osebno sporočilo.