Maturiral je leta 1882, učiteljeval je v Bohinjski Bistrici, Radovljici, Zagorju ob Savi, Kamniku, Litiji in v Krškem. V Zagorju ob Savi je bil leta 1902 imenovan za okrajnega šolskega nadzornika za šolski okraj Litija in Krško, kjer je delo opravljal do upokojitve leta 1924. Med leti 1914 in 1919 je bil obenem tudi učitelj v meščanski šoli v Krškem in med 1918 in 1920 tudi nadzornik meščanskih šol. Pri šolskem pouku je uvajal številne nove metode in pripomočke, npr. uporaba skioptikona. Spodbujal je reformo ponavljalnih šol, namenjenih predvsem podeželskim otrokom, za katere je napisal tudi več učbenikov ter izdal več zbirk učnih slik. Spodbujal je takrat moderne šolske metode in pripomočke, s katerimi se je seznanjal na razstavah po Evropi, npr. v Berlinu, Dunaju in Parizu. Tudi v prostem času je bil aktiven. Pisal je potopise o svojih potovanjih po Evropi, Rusiji, Aziji in Afriki. Zbiral je domoznansko gradivo, bil planinec in športnik, predsednik Pedagoškega društva itd.
Kamnik : zemljepisno-zgodovinski opis, 1894
V Petrograd : potopisne črtice, 1898
Računica za ponavljalne, oziroma za kmetijsko-nadaljevalne šole, 1912
Pregled zgodovine srbskega naroda, 1919
Učiteljski tovariš – Ljudevit Stiasny
Učiteljski tovariš: Prevedba učiteljskih kronskih upokojencev na dinarsko pokojnino
Kragl, V., Zgodovinski drobci župnije Tržič, 2. natis. Tržič: Zavod za kulturo in izobraževanje, 1994, str. 355-356
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 1075
Stiasny, Ljudevit (1862–1936). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi612809/#slovenski-biografski-leksikon (18. julij 2022).