SREBRNIČ, Jože

Rodil se je očetu Francu, mizarskemu mojstru, in materi Jožefi, šivilji, služkinji in delavki. Bil je eden od petih otrok, vendar so trije umrli že v otroštvu;  zgodaj je izgubil tudi očeta. Prvih šest razredov osnovne šole je obiskoval v Solkanu. Prva svetovna vojna je družino prisila v begunstvo, ki so ga večinoma preživeli blizu Ljubljane. Leta 1918 je umrla tudi mama.

Šolanje je nadaljeval na Srednji tehnični šoli v Ljubljani na oddelku za kiparstvo ter na zasebni risarski šoli Probuda. Oboje je zaključil leta 1922. Študij je želel nadaljevati, vendar denarne razmere tega niso dopuščale, in vrnil se je v Solkan, kjer je za preživetje opravljal različna dela.

V letih 1927-28 je sodeloval pri izdajanju glasila KPI Delo. Med leti 1929 in 1940 je sodeloval z založbami in revijami Goriška Mohorjeva družba, Goriška matica, Adrija (pozneje Sigma) in Družina. Zanje je oblikoval naslovnice, pripravil ilustracije, opremil knjige. V tem času se je ukvarjal z grafiko, najpogosteje lesorezom, ter akvarelom.

Med drugo svetovno vojno je sodeloval pri ilegalnem tisku, po vojni pa se je ukvarjal predvsem z grafičnim oblikovanjem plakatov, znakov, grbov, značk, diplom … Delal je v tiskarni v Šempetru.

Srebrnič pa je imel poleg likovnega ustvarjanja še eno veliko zanimanje in to je esperanto: priredil je ilegalni tečaj (leta 1936), ustanovil esperantsko društvo (leta 1953), objavljal, prevajal (med drugim tudi Bevkovo črtico).

Leta 1983 je Goriški muzej pripravil pregledno razstavo celotnega likovnega opusa Jožeta Srebrniča. Njegovo zapuščino (dokumente, knjige, slike, študije, fotografije) hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici.