Jožef Šorli se je že zelo mlad učil čevljarstva v Tolminu. Med leti 1918 in 1930 je na Mostu na Soči delal pri čevljarskem mojstru Štefanu Taljatu, od 1930 naprej pa je vodil čevljarsko delavnico in trgovino s čevlji v Tolminu.
Med prvo svetovno vojno je zbežal k sestri na Most na Soči (takratna Sveta Lucija) in na Jesenice. Ko so leta 1918 soško fronto prestavili k reki Piavi, se je vrnil na Most na Soči ter se vključil v obnovitev prosvetnih dejavnosti. Do fašističnega zatrtja prosvetnih društev leta 1927 je bil dejaven v pevskem zboru in dramskem odseku. Pridružil se je protifašističnemu gibanju: s pomočjo domače mladine je izobesil slovensko zastavo prav nad vrati karabinjerske kasarne na Mostu na Soči, razdeljeval je slovenske abecednike in tajno slovensko propagandno literaturo. Skupaj s somišljeniki je izobesil veliko slovensko zastavo pri Modreju. Ob prevzemu čevljarske delavnice in trgovine s čevlji v Tolminu je postal vodja ilegalne organizacije TIGR v Tolminu in okolici. Tam je organiziral sestanke tigrovcev ter se posvetoval z vodji celic organizacije. Med sestanki velja omeniti dva množična; prvi leta 1932 v Klavžah, drugi leta 1933 na hribu Senica.
Ko so fašistične sile napadle Jugoslavijo, se je Šorli pridružil Osvobodilni fronti. Vodil je tajne sestanke OF ter bil izvoljen za tajnika prvega odbora OF v Tolminu. Leta 1943 so oblasti aretirale njega in še šest članov odbora. Do kapitulacije Italije so bili zaprti v tržaškem zaporu Coroneo. Kasneje je Šorli deloval v NOB vse do 15. avgusta 1944, ko ga je aretilala fašistična policija Gestapo in ga odpeljala v Nemčijo. Fašisti so ga že zelo bolnega poslali v Dachau, nato pa v Mauthausen, kjer je dočakal kruto smrt v krematoriju.
Primorski slovenski biografski leksikon, 15. snopič, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1989, str. 567