Photo Gallery
Že v osnovni in srednji šoli se je aktivno srečeval in ukvarjal z igro in gledališčem. Svoje prve gledališke korake je naredil na amaterskih odrskih deskah Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. Njegov prvi gledališki mentor je bil Igor Škrlj. Od leta 1987 do leta 1993 je v jeseniškem gledališču igral v desetih predstavah. Vsi, ki so ga takrat spremljali na njegovi gledališki poti, so slutili, da se bo z igranjem ukvarjal tudi poklicno. Po maturi na jeseniški gimnaziji se je leta 1994 res vpisal na AGRFT (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) v Ljubljani, kjer je študij zaključil leta 1998 pod mentorstvom Borisa Cavazze in Jožice Avbelj. Odigral je vlogi Barta v Razrednem sovražniku Nigela Williamsa (režiser Vojko zidar) in generala Etienna Longsegurja v Vitracovi igri Victor in otroci na oblasti (režiser Samo M. Strelec). Že kot študent AGRFT je bil nagrajen s trojčkom Prešernove, Severjeve in Borštnikove nagrade.
Takoj po diplomi se je zaposlil v Prešernovem gledališču v Kranju, kjer je bil dve sezoni, od leta 2001 pa je stalni član Mestnega gledališča ljubljanskega, občasno pa nastopa tudi v drugih gledališčih (Koreodrama, Glej, Špas teater Mengeš, Gledališče Koper). Odigral je več kot petdeset vlog in tudi za svoje poklicno igralsko ustvarjanje prejel številne nagrade. Prav tako kot takrat, ko je bil študent AGRFT, je med drugimi prejel nagrado Sklada Staneta Severja, Boršnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Trikrat je bil tudi žlahtni komedijant na Dnevih komedije v Celju. Blestel je v muzikalih Kabaret, Mamma Mia, Briljantina. Poleg igralskih je s temi vlogami pokazal tudi svoje pevske sposobnosti. Predvsem ga kot igralca odlikuje izjemna sposobnost preobrazbe, v kar nekaj predstavah je zamenjal spol. V enem izmed intervjujev je dejal, da je zanj osebno smisel tega, da je igralec, ravno v tem, da se zna vživeti v različne vloge in da poskuša biti nekdo drug, drugačen, raznolik. Ustvarjalnost in radovednost pa sta zanj ključ do uspeha.
Igral je v številnih celovečernih, kratkih in TV filmih, med drugim v Črepinjicah Janeza Lapajneta (1997), Patriotu Tuga Štiglica (1998), Ljubljana je ljubljena Matjaža Klopčiča (2005), Kratkih stikih Janeza Lapajneta (2006) in Angela Vode – skriti spomin Maje Weiss (2009). Okoli 200 nastopov ima v radijskih igrah, za njim je tudi veliko število televizijskih nastopov. Na televiziji nastopa predvsem v sklopu razvedrilnega, manj pa igranega programa. Ukvarja se s sinhronizacijo risank. Preizkusil se je na Slovenski popevki s pesmijo Bodi moja ljubica nocoj. Znan je po ljubezni do fotografije, kuhanja in živali.
Za svoje izvrstno gledališko ustvarjanje je prejel številne nagrade:
- 1996: Borštnikova diploma in nagrada za mladega igralca: za vlogo Arthurja Rimbauda v Begu iz pekla I. Mraka in D. Z. Frey (Koreodrama in Festival Ljubljana)
- 1996: nagrada Sklada Staneta Severja: za vlogo Othella v Othellu W. Shakespeara (AGRFT)
- 1997: nagrada festivala Zlata paličica: za vlogo v uprizoritvi O tem se ne govori H. Mortona (Prešernovo gledališče Kranj)
- 1998: Prešernova nagrada (akademijska, skupaj s soigralci): za vlogo Barta v Razrednem sovražniku N. Williamsa (AGRFT)
- 2000: nagrada festivala Zlata paličica: za vlogo v Sapramiški S. Makarovič (Prešernovo gledališče Kranj)
- 2002: Borštnikova nagrada: za vlogo Bartleyja v Kriplu z Inishmaana M. McDonagha (Mestno gledališče ljubljansko) in za vlogo v Dvoboju D. de Bree (Gledališče Glej)
- 2004: žlahtni komedijant, Dnevi komedije, Celje (skupaj z igralci Matjažem Javšnikom, Ivanom Godničem in Robertom Prebilom): za vlogo v uprizoritvi Burka o jezičnem dohtarju neznanega avtorja (Špas teater Mengeš)
- 2004: Dnevnikova in Boršnikova nagrada: za vlogo Aleksandra Sergejeviča Čackega v uprizoritvi Gorje pametnemu A. S. Gribojedova (Mestno gledališče ljubljansko)
- 2006: nagrada Sklada Staneta Severja: za vlogo Carterja v Prasici debeli N. LaBute, za vlogo Hamleta v Hamletu W. Shakespeara in za vlogo Konferansjeja v Kabaretu J. Masteroffa, J. Kanderja in F. Ebba (Mestno gledališče ljubljansko)
- 2007: Dnevnikova in Borštnikova nagrado za vlogo Konferansjeja v Kabaretu J. Masteroffa, J. Kanderja in F. Ebba (Mestno gledališče ljubljansko)
- 2008: Nagrada Prešernovega sklada: vlogo Konferansjeja v Kabaretu J. Masteroffa, J. Kanderja in F. Ebba (Mestno gledališče ljubljansko)
- 2009: žlahtni komedijant, Dnevi komedije, Celje: za vlogo Jerryja/Daphne v predstavi Sugar – Nekateri so za vroče P. Stonea, J. Stynea in B. Merrilla (Mestno gledališče ljubljansko)
- 2016: nagrada tantadruj za gledališki dosežek: za vlogo v uprizoritvi Trio G. Tiča (Gledališče Koper)
- 2018: žlahtni komedijant, Dnevi komedije, Celje: za vlogo Župnika v Traču G. Tiča in D. Hercega (Mestno gledališče ljubljansko in Gledališče Koper)
Ahačič, M. Igranje je stvar, ki jo rad počnem: že tretja nagrada za Uroša Smoleja. Gorenjski glas, 1996, št. 103, str. 8.
Kavčič, I. Jasno je bilo že ob pogledu na repertoar: Gregor Čušin in Uroš Smolej, novi igralski moči v Prešernovem gledališču. Gorenjski glas, 1999, št. 78, str. 15.
Uroš Smolej – nagrajenec 37. Borštnikovega srečanja za igro, Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega 2002/2003, št. 5, str. 76-77.
Uroš Smolej – Dnevnikov nagrajenec, Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega 2004/05, št. 3, str. 112-113.
Uroš Smolej – Borštnikova nagrada za igro, Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega 2004/05, št. 5, str. 96.
Pezdir, S. Po Severjevih igralskih stopinjah. Delo, 2007, št. 292, str. 9.
Pezdir, S. Še nikoli deležen takega odziva: nominiranci za nagrado Prešernovega sklada – Uroš Smolej. Delo, 2008, št. 29, str. 13.
Pezdir, S. Žlahtni nagrajenci žirije in občinstva: 18. dnevi komedije: v SLG Celje razglasili žlahtne komedijante: Sašo Pavček, Uroša Smoleja in Dušana Jovanovića. Delo, 2009, št. 62, str. 12.
Miran Lola Božič in Nina Jamar. SMOLEJ, Uroš. (1974-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 14. 9. 2021) Dostopna na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/smolej-uros/
Morda vas zanimajo tudi
HARTMAN, Bruno
VILER, Elda
