ŠKALIČ, Aleksander

Aleksander Škalič je izhajal iz kmečke družine iz male goričke vasice Selo, ki je znana po romanski rotundi iz 13. stoletja. Pet razredov osnovne šole je končal v Fokovcih, potem pa še štiri v meščanski šoli v Murski Soboti. Po opravljenem dopolnilnem izpitu se je vpisal v 5. razred gimnazije v Szombathelyu in 13. junija 1921 maturiral pri premontrejcih. Jeseni leta 1922 se je vpisal na teologijo v Budimpešti, kjer je končal dva semestra, potem pa študij štiri semestre nadaljeval v Šopronu in še dva v Leipzigu. Diplomo in duhovniški izpit je opravil v Šopronu in bil nato leta 1927 ordiniran v Szombathelyu. Od 2. februarja 1927 je služboval najprej kot administrator v Lendavi, februarja 1928 pa je bil potrjen za tamkajšnjega rednega duhovnika. V Lendavi je služboval do 30. 9. 1946. V tem času je oskrboval tudi vernike v Čakovcu in Legradu na Hrvaškem ter v nekaterih krajih na Madžarskem. Leta 1946 je bil poklican za duhovnika v cerkveno občino Moravske Toplice, kjer je bil 16. oktobra tudi vpeljan v službo. Tam in v Selu, kjer je oskrboval podružnico, je deloval vse do upokojitve leta 1973. Med njegovim duhovniškim službovanjem v Lendavi je bila zgrajena tamkajšnja evangeličanska cerkev (1931 – 1934) in obnovljeno župnišče, med službovanjem v Moravskih Toplicah pa je bilo prav tako najprej zgrajeno župnišče (1958) in kasneje še nova cerkev z dvorano (1960 – 1962). Prav tako je bil pobudnik gradnje evangeličanske cerkve v Selu. Poleg dušnopastirskega dela je bil 22 let zapisnikar pri senioratu. Na publicističnem področju je deloval s poezijo, članki verske vsebine in prevajanjem. Največ člankov je bilo objavljenih v Evangeličanskem kalendarju in Düševnem listu.