ŠKAFAR, Vinko Avguštin

Osnovno šolo in takratno nižjo gimnazijo je obiskoval v domačem kraju. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Osijeku in Zagrebu, kjer je maturiral. Po opravljeni maturi in končanem vojaškem roku v Makedoniji se je leta 1961 vpisal na zagrebško Teološko fakulteto, kjer je opravil dva letnika, preostale pa na ljubljanski Teološki fakulteti. Po diplomi je bil tri leta  vzgojitelj kapucinskih  kandidatov za duhovništvo in nato  leto dni kaplan v Celju. Leta 1971 se je vpisal na podiplomski študij v Rimu na frančiškanski univerzi Antonianum, kjer je 1974. leta doktoriral.

Ob vrnitvi v domovino je opravljal številne pomembne duhovniške službe: med leti 1977-1983 in 1984-1990 je bil predstojnik kapucinskega samostana na Ptuju in dekan ptujske dekanije (1979-1990). Šest let (med 1990-1996) je bil provincial Slovenske kapucinske province. Kot predstojnik na Ptuju je vodil gradnjo novega kapucinskega samostana, kot provincial Slovenske kapucinske province  pa je začel z gradnjo nove  cerkve sv. Leopolda Mandića na Ptuju in kot provincial prispeval velik investicijski delež, s pomočjo kapucinov iz Švice, k dograditvi  Doma duhovnosti v Kančevcih v Prekmurju. V letih 1997-2021 je bil župnik pri Sv. Jožefu na Studencih v Mariboru. Sodeloval je pri škofijskem postopku za kanonizacijo Danijela Halasa, sedaj sodeluje pri postopku za kanonizacijo Mariborčanke Cvetane Priol. Zbral, uredil in spremna besedila je napisal za knjigo Jaroslav Kikelj, Pričevalec vere in veselja, ki je leta 2001 izšla pri Slomškovi založbi v Mariboru.

Škafar se je vse svoje aktivno obdobje posvečal tudi znanosti.  V letih 1983 – 2004 (honorarno do leta 2012) je predaval na Teološki fakulteti v Ljubljani, enota Maribor. V okviru Slovenske teološke akademije v Rimu je sodeloval na različnih zgodovinskih simpozijih.  Svoje znanstvene prispevke je objavljal v Bogoslovnem vestniku, Časopisu za zgodovino in narodopisje in Zborniku soboškega muzeja. Bil organizator in sodelavec  pri izdaji prve knjižne izdaje  Spisi sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare, ki jo je leta 1982 izdala Mohorjeva družba v Celju. Uredil je knjigo Verstva, sekte in novodobska gibanja, ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celju leta 1998.

V letih 1981 – 2008, 28 let,  je bil urednik Družinske priloge oziroma pozneje Naše družine, ki je izhajala kot mesečna priloga katoliškega tednika Družina. Ob prenehanju urednikovanja mu je tednik Družina leta 2009 izdal izbor nekaterih uvodnikov iz Naše družine z naslovom Iz meseca v mesec. Dolgo je sodeloval pri ekumenskem letnem zborniku V edinosti, ki ga je v zadnjih letih izhajanja tudi urejal. Sedaj sodeluje pri reviji za ekumensko teologijo in medreligijski dialog Edinost in dialog, ki ga od leta 2013 izdaja Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani kot nadaljevanje nekdanjega ekumenskega zbornika V edinosti.

V letih 1993-2015 je urejal kapucinsko zbirko knjig Frančiškova knjižnica in Mala Frančiškova knjižnica (deset življenjepisnih knjižic o slovenskih kapucinih).
Leta 2022 je s strokovnimi nasveti sodeloval pri pripravi in izdaji prekmurskega molitvenika Jezuš, tovariš moj avtorja Akoša Dončeca.  Dodal mu je tudi nekaj molitev in litanij.

Kot duhovnik in znanstvenik na cerkvenem področju je pomembno prispeval k prepoznavnosti celotne slovenske Cerkve, še posebej pa njenega najvzhodnejšega dela – Pomurja in Podravja.