ŠAVLI, Alojz

Vse do svojega pobega v Jugoslavijo leta 1937 je Alojz Šavli delal v očetovi opekarni v Ušniku pri Volčah. Že pri dvajsetih letih je bil aktiven v Prosvetnem društvu Ušnik: dopisoval je v društveni pisani list Zvezda. Ko je fašistična oblast leta 1927 prepovedala delovanje prosvetnih društev, se je Šavli pridružil ilegalnemu boju proti fašizmu. Šel je tudi na prosvetno-glasbeni tečaj (na tečaju so predavali tudi Zorko Jelinčič, Albert Rejec in Emil Komel), ki ga je še bolj spodbudil k odporu proti fašizmu. Alojz Šavli je med leti 1927 in 1937 sodeloval v organizaciji TIGR. Njegova glavna naloga je bila prinašati ilegalni tisk in knjige v celice TIGR-a v Ušnik, Kozaršče, Sela, Čiginj in Rute. Literaturo je Šavli prejemal v Volčah, preko somišljenikov pa jo je pošiljal tudi v Tolmin, na Most na Soči, Ročinj, Šentviško Goro in Cerkno. Literaturo je nosil tudi v Brda. Veliko je sodeloval z Albinom Valentinčičem, tajnim sodelavcem TIGR-a, ki je Šavlija s svojim motorjem prevažal v razne kraje. Tigrovci so Šavlija nagovarjali k organizaciji in izvrševanju atentatov na fašistične objekte v notranjosti Italije, on pa je zaradi preobremenjenosti to odklonil. 1. maja 1935 je zažgal kres na Mengorah in nalepil letake na Mostu na Soči. Bil je tudi prizadeven organizator izletov mladine na bližnje hribe in gore. Leta 1937 je goriška kvestura nenapovedano preiskala njegovo hišo; takrat je Šavli spoznal da je njegova nadaljnja dejavnost v protifašističnemu boju zelo tvegana, zato se je odločil, da se izseli v Jugoslavijo, kjer je sodeloval v NOBJ. Dalj časa je bil zaprt v Celju. Ko se je vrnil iz zapora, je s tovornjakom vozil partizane.