Rodila se očetu Antonu in materi Avgusti, rojeni Aigentler. Družina je štela šest otrok, od katerih so preživeli štirje: Henrika, Avgusta ml., Aleksander (Saša) in Danica. Bili so povezana družina, ljubezen do glasbe in slikanja jim je bila položena že v zibelko. Angela je osnovno šolo obiskovala v Gorici med leti 1882–90. Ob koncu osnovne šole je začela tudi z učenjem violine. V letih 1891–95 je obiskovala učiteljišče.
Leta 1896 je začela s poučevanjem na prvi slovenski šoli ter naslednje leto še na zasebni slovenski šoli v Gorici. Takrat še ni slutila, da bo kar 40 let svojega življenja posvetila poučevanju in postala ena boljših pedagoginj. Kot učiteljica je odšla na Štajersko: najprej na Vransko (1901–1902), kasneje pa še v Slovensko Bistrico (1902–1904). 1988. je opravila izpit za poučevanje na meščanskih šolah. Leta 1904 je odšla v Pulj, kjer je poučevala na »Marinenschule« in tam ostala vse do leta 1918. Leta 1909 je opravila izpit za poučevanje violine. Poučevala jetudi v begunskem taborišču Steinklamm (1916–17) ter eno leto (1920) učila risanje in petje na Sušaku. Od leta 1922 do upokojitve (1933) je delovala na meščanski šoli v Mariboru, po upokojitvi pa se je preselila k svoji materi in sestri Henriki v Ljubljano.
Angela ml. v svojih spominih zapiše, da je že v otroških letih ure in ure z zanimanjem opazovala slike, si skušala zapomniti podobnosti ter si v mislih predstavljala, kako jih prerisuje. A osnove risanja ji je posredovala mati Angela Šantel, tudi sama slikarka. Angela ml. je svoje slikarsko znanje kasneje dopolnila na Dunaju, kjer je obiskovala prvi semester umetnostne šole »Für Frauen und Mädchen« (prof. Tina Blau-Lang), v letih 1907–08 v Münchnu na šoli za uporabno in svobodno umetnost (tečaj za akt, prof. W. von Debschitz) ter na zasebni slikarski šoli Margarete Stall (za cvetna tihožitja). V letih 1908–09 se je udeležila slikarskih počitniških tečajev na Tirolskem in Bavarskem, ki so jih prirejale münchenske šole. Leta 19o9 je opravila izpit za poučevanje violine. Gojila je veliko ljubezen do glasbe in zato igrala v več glasbenih zasedbah ter tudi za zabavo.
Slikala je v olju, pastelu in akvarelu. Izražala se je tudi v lesorezu in linorezu. Upodabljala je predvsem motive iz krajev, kjer je živela (narava, pokrajina) ter cvetlična tihožitja. Med njenimi deli naletimo tudi na nekaj portretov in figuralnih kompozicij. Pri svojem ustvarjanju se je držala plenerizma s trdo realistično potezo. Ustvarila je čez 739 akvarelov in olj – toliko jih je namreč do leta 1966 vpisala v svojo evidenco prodanih oz. podarjenih del. Sklepamo lahko, da je del še več, saj v omenjeno evidenco ni štela del v lesorezu in linorezu.
Dela:
Spomini na otroštvo, 21. feb–18. apr. 1996 (podlistek v Tedenski tribuni)
Rehar, L. Avgusta Šantel ml., slikarka in grafičarka (1876–1968) : pomembne, a nam neznane Tržačanke. Primorski dnevnik, 16. mar. 2008, št. 65, str. 18.
Šantel, A. Življenje v lepi sobi. Ljubljana: Nova revija, 2006.
Primorski slovenski bibliografski leksikon: 3. knjiga, 15. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1989, str. 505.