RUTAR PIBER, Metka

Rodila se je Primorcema, očetu Ludviku Rutarju in materi Pavli, ki sta na Gorenjsko pribežala pred fašizmom. Ustalila sta se v Lescah. Ko je imela komaj 4 mesece, so Nemci vso družino izgnali v Srbijo, v Smederevsko Palanko, od koder so se vrnili julija 1945. Doma so veliko prepevali. Oče je bil dolgoletni ravnatelj leške osnovne šole in ustanovitelj prve glasbene šole v občini. Vodil je tudi tamkajšnji otroški in mladinski pevski zbor, ki se mu je Metka pridružila. Hkrati se je v glasbeni šoli začela učiti igranja klavirja in violine.
Štiri razrede osnovne šole je obiskovala v Lescah, nižjo gimnazijo v Radovljici in višjo v Kranju, kjer je končala tudi nižjo glasbeno šolo. Vpisala se je na Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani in diplomirala na oddelku za gradbeništvo leta 1964. Zaposlila se je v gradbenem podjetju Gorenjc v Radovljici, kjer je ostala do upokojitve leta 1992.

Takoj po diplomi se je vključila v delo v raznih organizacijah in društvih. Tako je bila v predsedstvu sindikata radovljiške občine zadolžena za šport, predsednica Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica, 30 let je delovala v upravnem odboru Planinskega društva Radovljica, od 1987 do 1995 kot njegova predsednica. Takrat je bilo to drugo največje društvo v Sloveniji. Pred tem se je leta 1968 v delo društva vključila kot gospodarica doma na Goški ravni. Leta 1972 so jo izvolili za podpredsednico in vodjo gradbenega odbora. Za različne adaptacije in popravila postojank je vsa leta pripravljala in pregledovala gradbeno dokumentacijo. Bila je tudi odbornica v KS Lesce. Po preselitvi na Bled je delovala v KS Bled, v Civilni zaščiti je bila zadolžena za zaklanjanja. Aktivno je bila vključena v vojni za Slovenijo in je takoj postala članica Zveze veteranov vojne za Slovenijo.

Ves čas je delovala na kulturnem področju. Takoj po diplomi se je priključila pevskemu zboru radovljiške tovarne pletenin Almira. Na Jesenicah se je že leta 1968 vključila v Ženski pevski zbor Milko Škoberne in mu ostala zvesta 30 let, tudi kot korepetitorka. Leta 1976 je s skupino pevk iz zbora ustanovila Ženski oktet Žirovnica, ki je bil prvi ženski oktet, ki je nastopil na vsakoletnem srečanju slovenskih oktetov v Šentjerneju. Od 2003 do 2007 je vodila ženski zbor Večerna zarja Društva upokojencev Javornik-¬Koroška Bela, 10 let kot prostovoljka pevski zbor v Domu dr. Franceta Berglja. Od leta 2008 do 2021 je vodila vokalno skupino DU Bled, s katero je naštela skoraj dvesto nastopov. Že od ustanovitve leta 2001 sodeluje v Veteranskem pevskem zboru Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska, kjer je tudi korepetitorka. Pri njenih pevskih podvigih jo je vedno iskreno podpiral mož Polde, ki pa je bil v tem dolgem in bogatem obdobju na njenih koncertih zgolj dvakrat.

Metka je oseba, polna zavzetosti, vedrine, humorja in življenjskega optimizma. Polepša ti ves dan, če jo srečaš že zjutraj. Šalam, ki jih stresa iz rokava, se nasmejiš iz srca. Njen značilen stavek je: “En vicek vam moram še povedat …”