Kot zaveden Slovenec se je Matija Rutar po ukinitvi slovenskih šol in prosvetnih društev zavezal boju proti fašizmu. Že pri enaindvajsetih letih je sodeloval v ilegalni celici v Čadrgu, ki je po tolminskih vaseh delila šolske knjige in ilegalno literaturo. Iz Volč je s pomočjo brata Jakoba v Čadrg pripeljal pisalni in ciklostilni stroj, leta 1930 pa ga je s pomočjo tigrovcev prepeljal v Jugoslavijo, natančneje v Ljubljano, kjer ga je uporabljala ogranizacija TIGR. V Volčah pripravljeno eksplozivno sredstvo je nosil v Čadrg, nato pa so sredstvo s člani celice nosili v planino Govnjač, kjer je služilo operacijam TIGR-a. V Tolminu je Rutar sprejemal protifašiste in jih na skrivaj vozil v Čadrg, kjer so jih člani celice skrivali, hranili, pa tudi vodili čez gore v Jugoslavijo. Ko so fašisti aretirali brata Jakoba, je Matija Rutar v temi napravil zasedo v Koritih in kar brez orožja napadel dva karabinjerja ter rešil brata. Še isto noč sta z bratom prebegnila v Jugoslavijo. Fašistična policija je naslednje jutro preiskala njuno rojstno hišo v Čadrgu. Brata Jožefa Rutarja in dva nečaka so odpeljali na zaslišanje v Tolmin, a so jih kmalu izpustili. Kasneje je fašistična policija izvedla veliko iskalno akcijo, v kateri je preiskala vso vas Čadrg, vse senike v okolici, prečesali so vse gozdove ter pregledali vse hiše s priimkom Rutar v Čadrgu in Zalazu. Akcija je bila neuspešna, policisti pa niso odnehali; vsak dan so prihajali v Čadrg in nadlegovali Rutarjevo družino, dokler niso nekega dne zasegli dopisnice, ki sta jo brata Rutar poslala iz Ljubljane. Matija Rutar je skupaj z bratom sodeloval s tigrovci na Jesenicah ter nosil literaturo tigrovcem na Primorsko. Zaposlil se je v jeseniški železarni, kasneje pa se je ob napadu na Jugoslavijo pridružil Soški legiji. Matija Rutar je bil kasneje zaposlen na železnicah, aktivno pa je sodeloval tudi v NOB. Nacistična tajna državna policija Gestapo ga je aretirala ter mučila v zaporih, nato pa ga je poslala v koncentracijsko taborišče Dachau. Rutarju je uspelo prebroditi to strahotno preizkušnjo, vrnil se je bolan, se zaposlil v jeseniški železarni in se poročil.
Primorski slovenski biografski leksikon, 20. snopič, Gorica 1994, str. 807-808