Rojen očetu Jožefu in materi Mariji Zagoda. Štiri razrede italijanske osnovne šole je obiskoval v rodni vasi, nato pa šolanje nadaljeval v Malem semenišču v Gorici in v Vidmu. Po končani maturi, ki jo je opravil v Centralnem semenišču (Gorica), je študiral bogoslužje v Gorici in Ljubljani. Ordiniran je bil 4. 7. 1948 v Ljubljani. 24 let je kot vikar namestnik, župnijski upravnik in župnik služboval v Spodnji Idriji (22.8.1948 do 20.8.1972), v letih 1949-50 je soupravljal tudi Idrijo. Od leta 1972 do upokojitve je deloval kot župnik in dekan v Kobaridu. Zelo se je zanimal za zgodovino in umetnostno zgodovino kraja. Pregledal je vse starejše matične knjige župnije Kobarid, jih uredil po abecednem seznamu ter potrdil obstoj rezbarske delavnice v 18. stoletju v Kobaridu pri Vrtavu. Abecedni seznami so mu bili v pomoč pri sestavi številnih rodovnikov. Med letoma 1972 in 1973 je preiskoval čedajski Kapiteljski arhiv in videmski Nadškofijski arhiv. Bil je pobudnik študijskih srečanj obmejnih duhovnikov. Po potresu (1976) je povezoval delo pri obnovi cerkva in župnišč na območju Tolmina. Po letu 1969 je bil uglaševalec in kolavdator cerkvenih zvonov. Z njegovo pomočjo in prizadevanjem je bilo popravljenih veliko cerkva in kapelic na Kobariškem. Objavljal je veliko člankov in razprav, predvsem v beneškem Domu, v ljubljanski Družini, Novem glasu in Koledarju GMD. Izdajal je župnijski list ter pisal v tolminsko župnijsko Glasilo. Bil je častni občan Kobarida.
JM: Msgr. Franc Rupnik – mož vere, sprave, dialoga in kulture, Koledar za leto 2005. Gorica 2004
F. Rupnik: Dragocena vezenina prijateljstva z Beneško Slovenijo, Tako smo živeli – drzno in predano. Ljubljana 2012
P. Stres: Bibliografija msgr. Franca Rupnika, Kobariško berilo: zgodbe, pričevanja, poezija, proza. Gorica 2011
Primorski slovenski biografski leksikon, Snopič 13. Gorica 1987