Izhajal je iz ugledne, vsestransko glasbeno dejavne družine, ki je v Novem mestu pustila pomemben pečat. Oče Lavoslav se je kot mlad mož iz Črnega Vrha pri Taboru preselil v Novo mesto, se tam uveljavil, poročil s Franjo Jazbec in imel v zakonu z njo poleg Milana še sina Lavoslava ter hčeri Ervino Ropas in Zoro Ropas. Stric po očetovi strani Martin Ropas je bil v Celju priznan izdelovalec klavirjev.
Med prvo svetovno vojno, leta 1916, je Milan maturiral na novomeški gimnaziji, se vpisal na medicinsko fakulteto v Gradcu, a bil kmalu mobiliziran ter dodeljen vojaškemu sanitetnemu oddelku. V negotovih povojnih razmerah je na avstrijskem Štajerskem, kot njegov graški sostanovalec Marijan Polenšek, dejansko začel študirati medicino in aprila leta 1925 tudi promoviral. Pripravništvo je opravil v splošni bolnici v Ljubljani.
Od oktobra 1926 do januarja 1928 je bil sekundarij v novomeški moški bolnici. V Novem mestu, v Fichtenauovi hiši na Glavnem trgu, je nato odprl zasebno ordinacijo ter kot zdravnik humanitarnega fonda državnih železnic v Ljubljani prevzel tudi ambulanto za železničarje v Novem mestu. Leta 1930 se je poročil s hčerjo novomeškega trgovca Valči Barborič. Naslednje leto je bil imenovan za zdravnika združene zdravstvene občine Novo mesto z okolico in na tem mestu ostal do leta 1935. Med drugo svetovno vojno je deloval v partizanih in v sanitetnem odseku Osvobodilne fronte. Po vojni je kot večina nadaljeval svoje delo in prevzel še nove naloge. Od leta 1947 do 1950 je vodil Otroški dispanzer v zdravstvenem domu na Mej vrti v Novem mestu, ki ga je pred in za njim vodila pediatrinja Suzana Furlan.
Tako kot njegov oče je bil tudi Milan v predvojnem obdobju viden član sokolskega društva, igral je v njegovem orkestru, imel zdravstvena predavanja v Sokolskem domu ter kot pomožni učitelj predaval na kmetijski šoli na Grmu. Bil je podpornik narodnoobrambne in šolske organizacije Družbe svetega Cirila in Metoda ter rad daroval tudi v dobrodelne namene. Poleg glasbenega je razvijal že v gimnaziji opažen risarski talent, s katerim je portretiral tudi vrsto novomeških osebnosti. V prvi vrsti pa se je uveljavil kot odličen internist in diagnostik ter se še posebej poglabljal v študije in zdravljenje kožnih bolezni.
225 let novomeške gimnazije: 1746–1971. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 435.
Bačer, R. Pri starih Novomeščanih. Dolenjski list, 22. 9. 1983, let. 34, št. 38, str. 21.
(dim): Ob desetletnici smrti dr. Milana Ropasa. Dolenjski list, 15. 9. 1966, let. 17, št. 36, str. 5.
Dnevne vesti. Narodni dnevnik, 27. 8. 1925, let. 2, št. 172, str. 3.
Dnevne vesti. Slovenski narod, 7. 4. 1925, let. 58, št. 78, str. 3.
Dnevne vesti. Slovenski narod, 1. 12. 1926, let. 59, št. 273, str. 4.
Domače vesti. Dolenjske novice, 15. 9. 1905, let. 21, št. 18, str. 179.
Domače vesti. Jutro, 7. 2. 1928, let. 9, št. 32, str. 4.
Domače vesti. Jutro, 6. 3. 1929, let. 10, št. 55, str. 4.
Gošnik, T.: Prvih sto let novomeške bolnišnice. Novo mesto: Splošna bolnišnica in Dolenska založba, 1995, str. 112, 115, 131, 363, 384.
Iz Novega mesta. Jutro, 25. 7. 1930, let. 11, št. 170, str. 4.
Iz Novega mesta. Jutro, 25. 3. 1931, let. 12, št. 70, str. 5.
Izpremembe v banovinski službi. Slovenski narod, 28. 10. 1931, let. 64, št. 245, , str. 2.
Kapš, P., Kapš, R., Ostojić-Kapš, S.: Kratek oris zdravstva na Dolenjskem. Zdravniški vestnik, 2004, let. 73, št. 12, str. 941–946.
Musica et artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015, str. 338.
Novo mesto. Jugoslovan, 20. 9. 1930, let. 1, št. 94, str. 5.
Novomeška občinska seja. Jugoslovan, 29. 3. 1931, let. 2, št. 73, str. 2.
(Osmrtnica). Dolenjske novice, 15. 9. 1905, let. 21, št. 18, str. 182.
Petdeset let Kmetijske šole na Grmu: 1886–1936. Novo mesto: Ravnateljstvo Banovinske kmetijske šole na Grmu, 1936, str. 42.
Polenšek, M.: Razvoj zdravstvene službe v novomeškem okraju med obema vojnama. Dolenjski razgledi, 8. 2. 1990, št. 8, str. 62.
Vodstva sokolskih žup. Jutro, 28. 1. 1930, let. 11, št. 22, str. 1.
Župa Novo mesto. Sokolski glasnik: glasilo Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije, 3. 3. 1932, let. 3, št. 10, str. 6–7.