ROBLEK, Fran

Bil je edini sin Franca Robleka in Marije roj. Žuža Roblek. Po zaključeni realki v Celju je šolanje nadaljeval na Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani. Ko je odslužil enoletno vojaško službo v Zagrebu, kjer je postal rezervni oficir, se je vrnil domov in prevzel domače posestvo in njihovo trško gostilno. Poročil se je z Ano Zanier, s katero sta imela sedem otrok.

Leta 1887 je postal tajnik in blagajnik, kasneje tudi predsednik Dirkalnega društva, ki je prirejalo konjske dirke in skrbelo za dvig konjereje. Kmalu po ustanovitvi Hmeljarskega društva za Slovenijo se je vanj včlanil tudi Fran Roblek, ki je sprva postal odbornik, leta 1911 pa predsednik te stanovske organizacije. Kot pravi hmeljar je vseskozi iskal nove rešitve za izboljšanje in napredek hmeljarstva. Bil je prvi, ki se je lotil škropljenja hmelja, po lastnem načrtu si je v svoji sušilnici uredil sušenje hmelja s potiskanjem toplega zraka s pomočjo velikega elektroventilatorja. Roblekov hmelj je na hmeljskih razstavah redno prejemal visoka priznanja. Na pobudo Frana Robleka in Josipa Širce je bila leta 1902 ustanovljena »Hmeljarna – prvi zavod za vskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. Več kot trideset let je vodil Savinjsko posojilnico, ki je gmotno podprla tudi ustanovitev Hmeljarne, imela pa je tudi zasluge za širjenje hmelja v dolini ter za izobraževanje strokovnjakov.

Posvečal se je tudi sadjarstvu. Leta 1915 je kupil posestvo Mirosan, kjer je uredil velik sadovnjak. Od leta 1907 je bil predsednik podružnice Kmetijske družbe. Leta 1911 se je na njegovo pobudo, z njegovim sodelovanjem ter finančnim vložkom ustanovila »Elektrarna, družba z o. z.«. Istega leta mu je bil podeljen naziv častni občan trga Žalec za gospodarske zasluge, predvsem pa za uspešno zastopanje narodnih in gospodarskih interesov volivcev Savinjske doline v dunajskem parlamentu v letih 1907-1911.

Leta 1916 je vodstvo občine prevzel Fran Roblek in ostal na položaju župana do l. 1921. Ponovno je bil izvoljen za župana leta 1927 ter županoval do 1932.

Med drugim je bil tudi vnet lovec in velik ljubitelj gora, član Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, zaradi njegovega prizadevanja so zgradili cesto Solčava-Logarska dolina. Pokopan je v Žalcu.