Advanced Search
en
sl en it hu
Fonts
100%
125%
150%
200%
Colours
Default colours
High contrast
Inverted colours
Black and white
Pointer
Reset

REBEK, Ivan

REBEK Ivan
Ivan Rebek - Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-2TFERDYB)

Photo Gallery

Birth Date:
18. October 1863, Kamnje
Death Date:
5. January 1934, Celje
Professions and Activities:
Places of Work:
Municipality:
Lexicon:

Eden prvih organizatorjev slovenskega obrtništva, ustanovitelj uspešnega ključavničarskega podjetja v Celju, predhodnika Libele, ter politik in prizadevni društveni delavec, Ivan Rebek, je bil rojen očetu Andreju Rebeku, kmetu, in materi Mariji, rojeni Hladnik v vasi Kamnje pri Ajdovščini. Že zgodaj je izgubil starše, zato je do svojega štirinajstega leta živel pri teti v Črnem Vrhu nad Idrijo. Obrtnih veščin se je učil v Gradcu, nato pa je kot mlad rokodelski vajenec postal ključavničarski pomočnik v Ljubljani, najbrž v delavnici, ki jo je leta 1888 od Karla Ahčina prevzel njegov starejši brat Josip (1856–1934). V Ljubljani se je precej društveno udejstvoval pri Sokolu, Slovenskem delavskem pevskem društvu »Slavec« in Društvu katoliških rokodelskih pomočnikov.

V času zaostrenih mednacionalnih nasprotij med Slovenci in Nemci v Celju je leta 1894 na pobudo dr. Ivana Dečka in drugih celjskih rodoljubov, ki so si prizadevali za naselitev slovenskih obrtnikov in trgovcev v mestu, odprl lastno ključavničarsko delavnico na Bregu, ki je tedaj sodil v občino Celje – okolica. Podjetja, ki so jih vodili Slovenci, so bila namreč izrednega pomena za uveljavljanje gospodarske in s tem tudi politične moči Slovencev v Celju. Leta 1895 je delavnico stavbnega in umetnega ključavničarstva, v kateri so tudi popravljali in kasneje še izdelovali razne vrste tehtnic, preselil v mesto, kjer je v takratni Poljski ulici (danes Kocbekova ulica) kupil posest s hišo. Delavnica je postopoma prerasla v večje podjetje. Leta 1907 so v njej izdelali prvo mostno (cestno) tehtnico in svojo dejavnost medtem razširili še na izdelavo živinskih tehtnic in vodovodnih instalacij. Med prvo svetovno vojno se je zaradi zaplembe delavnice Rebek preselil v zasilne prostore in se ukvarjal s storitvenimi in vzdrževalnimi deli. Po vojni so v podjetju začeli proizvajati še decimalne in skladiščne tehtnice. Leta 1921 so odprli nove delovne prostore na Mariborski cesti (danes so na njihovem mestu poslovni prostori Zavarovalnice Triglav in Elektra Celje) ter še povečali in razširili program proizvodnje tehtnic. Leta 1922 se podjetje označuje kot »Prva jugoslovanska tovarna tehtnic in ključavničarskih del Ivan Rebek Celje«. Zaradi naraščajoče konkurence je podjetje kmalu zatem zašlo v težave, zato je Ivan Rebek njegovo vodenje leta 1928 zaupal sinu Antonu (1899–1981), ki je v njem delal že od leta 1913. Pod vodstvom slednjega se je poslovanje zopet izboljšalo.

Poleg tega, da je vodil svoje podjetje, je bil Rebek vseskozi dejaven na društvenem področju: stanovskem, političnem in kulturnem.

Leta 1910 je osnoval Zvezo južnoštajerskih obrtnih zadrug, s katero je slovenske obrtne zadruge odcepil od nemške Obrtne zveze (Gewerbebund) v Gradcu, z ustanovitvijo Slovenskega delavskega podpornega društva leta 1913 pa je pripomogel še k osamosvojitvi delavstva.
V dvajsetih letih 20. stoletja je bil svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Bil je tudi predsednik šolskega odbora Obrtne nadaljevalne šole v Celju in si prizadeval za njen napredek. Ustanovil je Obrtniški dom v Celju. Predsedoval je tudi Vrhovnemu obrtniškemu svetu.
V različnih časopisih je objavljal prispevke o obrtniških temah in povsod promoviral slovensko obrt. Leta 1922 je soorganiziral prvo obrtno razstavo v Celju.
Bil je častni predsednik Občeslovenskega obrtnega društva in Splošne zveze obrtnih zadrug.

Leta 1909 je kandidiral na štajerskih deželnozborskih volitvah, a ni bil izvoljen. Po prvi svetovni vojni je postal član Narodnega sveta v Celju, nato še svetnik v celjskem občinskem svetu.

Sodeloval je tudi pri Celjskem pevskem društvu in leta 1911 ustanovljenem Dramatičnem društvu.

Poročen je bil s Celjanko Josipino (Jožefo) Živortnik, s katero je imel sedem otrok. Ivan Rebek je pokopan na danes opuščenem pokopališču na Golovcu v Celju.

red sv. Save V. stopnje, 1922

Andrejka, R. in Orožen, J. Rebek Ivan. V: Slovenski biografski leksikon: Tretja knjiga: Raab–Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971, str. 58.
Devetdeset let industrije tehtnic in finomehanike Celje: 1894-1984. Celje: Libela, industrija tehtnic in finomehanike, 1984.
Harej, Z. Rebek Ivan. V: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1986, str. 156–157.
Josip Rebek st. Obrtni vestnik, 15. 7. 1934, let. 17, št. 11, str. 2.
Mikola, M. Zgodovina celjske industrije. Celje: Zgodovinski arhiv, 2004.
Nov slovenski hišni posestnik v Celji. Domovina, 15. 9. 1895, let. 5, št. 26, str. 3.
Odlikovanje. Nova doba, 19. 1. 1922, let. 4, št. 7, str. 2.
Orožen, J. Zgodovina obrti v Celju in severovzhodni Sloveniji. V Celju: Agens, [1971].
Rebek, Ivan. V: Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: M–Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 942.
Stavbeno gibanje v Celju. Nova doba, 25. 4. 1922, let. 4, št. 47, str. 3.
60 letnica Iv. Rebeka. Jutro, 17. 10. 1923, let. 4, št. 243, str. 2.
Šestdesetletnica lvana Rebeka. Nova doba, 16. 10. 1923, let. 5, št. 117, str. 2.
Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani, 3. 4. 1928, let. 10, št. 33, str. 223–224.
Zdovc, H. Mojster izdelek na ogled postavi: celjske obrtne razstave nekoč in danes. Celje: Zgodovinski arhiv, 2007.

Arhivski (spletni) viri:
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Celje – Sv. Danijel 1897–1902, fol. 97, 209, 319, 432. Dostopno tudi na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00244/?pg=1.
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Celje – Sv. Danijel 1902–1907, fol. 27, 160, 245. Dostopno tudi na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00245/?pg=1.
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Poročna knjiga Celje – Sv. Danijel 1897–1906, fol. 45. Dostopno tudi na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00285/?pg=47.

Password Author: Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje
Date of First Entry: 31. 12. 2023 | Latest Modification: 31. 12. 2023
Janja Jedlovčnik. REBEK, Ivan. (1863-1934). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 22. 6. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/rebek-ivan/
Report a Bug