RAISP, Ferdinand

Ferdinand Raisp se je rodil v Italiji, kjer je njegov oče Jožef služboval kot podčastnik cesarsko kraljevega pešpolka v Vicenzi. Oče je sicer izhajal iz Sv. Urbana v Slovenskih goricah (danes Destrnik), mati Marija, roj. Abulner, pa je bila doma iz Trebnjega.

Osnovno šolo je pričel obiskovati v Padovi leta 1824, nadaljeval pa jo je na Ptuju, kamor se je še istega leta preselil s starši. Že kot 14-letni deček je nastopil službo praktikanta v pisarni ptujskega Invalidskega doma, ki ga je leta 1751 ustanovila cesarica Marija Terezija. Po štirih letih je službo opustil in v naslednjih letih potoval po Avstriji in Italiji. Svoja potovanja opisuje v ohranjenem rokopisnem zapisu Scizzen aus meinem Wanderleben 1838, 1840 (hrani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj). Po vrnitvi je leta 1848 postal uradnik Dietrichstein-Herbersteinovih grofovskih posesti, od 1862 pa je bil oskrbnik grofovskega posestva Ristovec v Brstju. Leta 1873 je postal upravnik ptujskih grajskih posesti, ki so jih takrat Herbersteini ponovno kupili, in v tej službi ostal do odhoda v pokoj leta 1887.

Čeprav je Raisp dokončal le ljudsko šolo, je z lastnim študijem pridobil obsežno znanje in na tej osnovi od leta 1848 v graškem časopisju (Grazer Zeitung, Der Aufmerksame) redno objavljal prispevke o ptujski in okoliški preteklosti. Bil je član zgodovinskega društva v Gradcu (od 1857), leta 1862 pa je bil imenovan za dopisnika centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. Leta 1858 je izdal prvo monografijo o Ptuju in okolici z naslovom Pettau: Steiermarks älteste Stadt und ihre Umgebung, ki je njegovo najznamenitejše delo. Zavzeto je spremljal dogajanje na Ptuju in pomembnejše dogodke beležil v rokopisni kroniki Ptuja za leta 1857–1898 (hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju). Z izdajo posebnih brošur je leta 1860 obeležil tudi dva za Ptuj pomembna dogodka: odprtje železniške proge Pragersko – Velika Kaniža in razpustitev ptujskega Invalidskega doma.

Raisp je bil nemško vzgojen in je tudi pisal izključno v nemškem jeziku, a se je vedno priznaval za Slovenca. Sodeloval je pri slovenskem preporodu, zagovarjal slovenske potrebe v šolstvu in v letih 1870–1892 zastopal ptujske Slovence v okrajnem zastopstvu.