Po končanem osnovnem in srednjem izobraževanju je ob delu dokončal višjo šolo za organizacijo dela – poslovna smer in pridobil izobrazbo inženir organizacije dela. Sprva je bil zaposlen v industriji, nekaj časa je bil učitelj tehničnega pouka, v poznih šestdesetih letih 20. stoletja pa je prevzel položaj načelnika za gospodarstvo v občinski upravi, od leta 1970 do 1973 pa je opravljal funkcijo načelnika za gospodarstvo občine Trebnje. V tem času je sodeloval pri poimenovanju ulic in trgov v kraju in dosegel, da se ti poimenujejo po znanih trebanjskih rojakih. V letih 1973–1990 je kot direktor uspešno vodil podjetje Akripol v Trebnjem ter pri tem dosegel, da je podjetje ostalo samostojni gospodarski subjekt. V tem obdobju se je nepoklicno udejstvoval pri delu v takratnih samoupravnih interesnih skupnostih občine Trebnje, kjer je pokrival komunalno-cestno področje.
Zagovarjal je stališče, da sta voda in ustrezna cestna povezava pogoj, da so ljudje pripravljeni ostati v domačem okolju. To njegovo delo in posluh za ljudi sta prinesla vodovod in asfaltirane ceste v domala vse vasi takratne občine. Na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 je bil na listi Slovenske kmečke zveze najprej izvoljen za delegata Skupščine občine Trebnje, nato pa še za predsednika takratne tridomne občinske skupščine. Konec leta 1994 je postal prvi župan Občine Trebnje v samostojni državi Sloveniji. V letih od 1996 do 2000 je bil poslanec slovenskega parlamenta na listi LDS. Zaradi nezdružljivosti funkcije ga je občinski svet v začetku leta 1997 razrešil funkcije župana. Konec leta 1998 je za župana Občine Trebnje ponovno kandidiral in bil izvoljen za en mandat – do leta 2002. Oktobra 2005 je bil na nadomestnih volitvah še tretjič izvoljen za župana. Funkcijo župana je kot podžupan opravljal sicer že od odstopa takratne županje (od maja 2005) dalje. Po zaključku županovanja je bil v letih 2006-2011 občinski svetnik Občine Trebnje.
Na slovesnosti ob občinskem prazniku 22. 6. 2012 mu je bil podeljen naziv častni občan Občine Trebnje za dolgoletno delo za razvoj občine.
Poročen je bil s knjižničarko Stanko Pungartnik (vodjo Knjižnice Pavla Golie Trebnje 1988–1996), s katero sta imela sina Janeza Pungartnika in hčer Nušo.
Bregar, M. E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti: Pungartnik, Ciril Metod. (citirano 8. junija 2024). Dostopno na naslovu: https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/pungartnik-ciril-metod/
Občina Trebnje: Metodu Cirilu Pungartniku v slovo. (citirano 8. junija 2024). Dostopno na naslovu: https://www.trebnje.si/n5003/metodu-cirilu-pungartniku-v-slovo?print=1https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/pungartnik-ciril-metod/
