Oče in mati Srečka (Feliksa) Puncerja sta bila Savinjčana, vendar je družina sprva živela na Obrežju pri Zidanem Mostu, kjer se je Srečko rodil. Od tam so kmalu odšli v Loko pri Zidanem Mostu, kjer je imela mati v najemu gostilno. Leta 1904, ko je bil Srečko v 3. razredu, so se preselili v Braslovče, kjer so starši imeli v lasti hišo. Po končani osnovni šoli in nižji gimnaziji je na takratni nemški gimnaziji v Celju maturiral leta 1916.
Že pred izbruhom vojne je postal aktiven simpatizer preporodovcev, saj je že v času balkanske vojne organiziral Jugoslovansko dijaško organizacijo in vodil narodno radikalno usmerjeno dijaštvo, ki je v okviru literarnega krožka Kondor izdajalo glasilo Savinja. Zaradi proslovanske in proslovenske usmerjenosti je zgodaj postal politično sumljiv in pod nadzorom, zato so ga kmalu po maturi poklicali k vojakom.
Takoj po končani vojni se je priključil Malgajevim borcem za severno mejo in med drugim v Velikovcu urejal tednik Jugoslovanski Korotan. 29. 4. 1919. leta je pri Vovbrah v boju s pripadniki »avstrijskega hajmatdinsta« padel in z vsemi častmi so ga pokopali v Braslovčah.
Wikipedija
Slovenska biografija
Prevoz posmrtnih ostankov Srečka Puncerja iz Vovber na Koroškem v Braslovče. Avtor fotografije: Ivan Germek (Digitalna knjižnica Slovenije)
Hohkraut, M. Ponte Murato: prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino: 1224–2024. Šempas: v samozal., 2024.
Kralj, F. Srečko (Feliks) Puncer. Braslovče: Občina, 2023.
Roš, F. Srečko Puncer njegovo življenje, delo in boj. V: Celjski zbornik, 1971–1972, str. 209–271.