PRŠINA, Marko

Mladost je preživel na družinski kmetiji očeta Jožeta in matere Cilke v Dolenjskih Toplicah, kjer je v letih 1969–1977 obiskoval osnovno šolo, nato pa v letih 1978–1982 srednjo ekonomsko šolo v Novem mestu. Leta 2000 se je vpisal na izredni študijski program grafična tehnika na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani ter ga leta 2004 uspešno zaključil kot diplomirani inženir grafične tehnike.

Po zaključeni srednji šoli se je zaposlil na sekretariatu za notranje zadeve Skupščine občine Novo mesto, kjer je do leta 1988 delal na področju upravnih notranjih zadev ter bil vodja krajevnega urada Straža. V letih 1988–2001 je bil zaposlen kot konservator dokumentalist na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, po reorganizaciji službe v letu 2002 pa na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, kjer je pridobil naziv višji konservator. Leta 1989 je sodeloval pri rekonstrukciji prazgodovinskega obzidja in leta 1990 pri vzpostavitvi Arheološke poti Cvinger pri Dolenjskih Toplicah. Zasnoval je njeno celostno grafično podobo in oblikoval novo postavitev leta 1997 ter obe prenovi v letih 2009 in 2019. Vzporedno z informativnimi tablami je oblikoval vse dosedanje izvedbe zgibank o arheološki poti na Cvingerju. Ob odprtju poti septembra 2020 sta s sinom Luko pripravila spletno stran arheološke poti Cvinger. Leta 2023 se je upokojil, z družino živi v Dolenjskih Toplicah.

S takrat še črno-belo fotografijo se je prvič seznanil pri fotografskem krožku v osnovni šoli in bil zelo dejaven na tem področju tudi v srednji šoli. Fotografsko znanje in tehniko je nadgradil po zaposlitvi na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Njegova bogata fotografska zapuščina je v hrambi fototeke ZVKDS, OE Novo mesto. Med svojim dolgoletnim fotografskim udejstvovanjem je bil član fotografskih društev AT Canon, Fotoklub Diana in Fotografsko društvo Grča. Danes je član Društva popotnih fotografov in fotoreporterjev. Njegove fotografije so bile objavljene v številnih časopisih, revijah, zgibankah (Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine), razglednicah, koledarjih, plakatih, vodnikih (zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije), katalogih ter strokovnih monografijah.  Ne le kot fotograf, temveč tudi kot urednik, pisec in oblikovalec je sodeloval pri nastanku številnih domoznanskih strokovnih in znanstvenih monografij, razstav, informativnih tabel idr., med njimi: 30 let Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Novem mestu – 30 let v dobro dediščine (2013), Dolenjske Toplice v odsevu časa (2015), Dragotin Gregorc (2018), V jamah Kočevskega Roga in Poljanske gore (2018), Župnijska cerkev v Šentrupertu na Dolenjskem (2020).

Od leta 1983 je član Jamarskega kluba Novo mesto, med letoma 1987 in 1988 je bil tudi njegov predsednik. Sodeloval je pri raziskavah številnih jamskih objektov na Dolenjskem in mnoge med njimi tudi dokumentiral. Od leta 1987 je član uredniškega odbora klubskega zbornika Dolenjski kras, od leta 2008 pa urednik spletne strani kluba.

Bil je tudi član topliških ansamblov Potop in Rockovnjači, kjer je igral bas kitaro. Leta 1992 je z vrstniki ustanovil Hokejski klub Dolenjske Toplice in postal njegov prvi predsednik.

Med letoma 1996 in 2009 je prejel številne nagrade na domačih in tujih fotografskih natečajih, kot tudi priznanja s področij jamarstva, kulturne dediščine in gasilstva.