Po zaključeni osnovni šoli v Tržiču je postal dijak kranjske gimnazije in leta 1964 maturiral. Študij slovenskega in ruskega jezika je na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključil z diplomo februarja 1971. Služboval in predaval je na različnih univerzah, nazadnje na Poljskem.
Svojo raziskovalno metodo je predstavil v magistrski nalogi z naslovom Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja od začetkov do Prešerna in delo zagovarjal na Univerzi v Ljubljani leta 1980, doktoriral pa v Varšavi leta 1988 z disertacijo Mickiewicz in Prešeren. Posebno pozornost v svojem znanstvenem delu je namenil področju metrike in verzologije, ukvarjal se je tudi s primerjalno slavistiko, teorijo prevajanja in slovensko literarno zgodovino.
Prevajal je leposlovna besedila iz angleščine in slovanskih jezikov. Iz poljščine je prevedel dela Czesława Miłosza, Tadeusza Konwickega in Zbigniewa Herberta.
Objavil je več člankov in bil urednik. V prostem času je pisal priložnostne verze, ki jih je poimenoval grafomanije.
V začetku 90-ih je Tone Pretnar kratek čas deloval tudi v organih Zveze kulturnih organizacij Tržič: kot urednik Tangente – posebne literarne številke glasila Občinske konference ZSMS Tržič (1981, uredniški odbor prejel Kurnikovo priznanje). Bil je v uredniškem odboru pri izdaji pesmarice S’m Tržičan (ZKO Tržič, 1991, uredniški odbor prejel Kurnikovo priznanje).
V 70-ih letih 20. stol. je deloval tudi v Filmskem klubu Tomo Križnar Tržič (znana je predvsem njegova vloga v kratkem igranem filmu Sizif, režija Janez Majer). Filmski klub Tržič je za svoje uspešno delovanje v letu 1973 prejel Kurnikovo plaketo.
Pripravljal in vodil je številne radijske (Radio Tržič, Radio Ljubljana) in televizijske oddaje (RTV Slovenija) s področja jezikoslovja in prevajalstva.
Popisoval je tudi tržiško narečje. Bil je prvi potujoči knjižničar v Tržiču, v letih od 1965 do 1969 je honorarno delal v tržiški splošni knjižnici, ki od leta 1993 nosi njegovo ime.
Po njem poimenovana Pretnarjeva nagrada s častnim naslovom “ambasador slovenske književnosti in jezika” je mednarodno priznanje in osrednja slovenska kulturna zahvala tistim posameznikom, ki si po svetu prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, jezikom in književniki, oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje.
Dela:
Slovenščina za Poljake = Kurs podstawowy jezyka słoweńskiego (1980)
V sotočju Bistrice in Mošenika: Tržič v 100 slikah in 100 oktavah (1992)
Slovensko-poljski slovar = Słownik słoweńsko-polski (1996 – skupaj z Boženo Ostromęcka-Frączak)
Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja (1997)
Prešeren in Mickiewicz: o slovenskem in poljskem romantičnem verzu (1998)
Za svoje prevajalsko in znanstveno delovanje je bil večkrat nagrajen: leta 1984 z gorenjsko Prešernovo nagrado, leta 1987 je dobil poljski orden zaslug za kulturo, leta 1991 Sovretovo nagrado za prevajalsko delo in plaketo mesta Tržič.
T. Ahačič: Dr. Tone Pretnar, po katerem nosi knjižnica ime od leta 1993, …., Dokler bo v knjižnici človeka objel prijazen, mlad smehljaj…, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič, Zbornik 1961-2011, str. 106-110
Enciklopedija Slovenije, 9. zvezek, Ljubljana 1995
T. Pretnar: Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja, Ljubljana 1997
Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, 5. knjiga, Ljubljana 1999
Slovenska književnost, Ljubljana 1996