Albin Prepeluh - Enciklopedija Slovenije 9, str. 298.
Photo Gallery
Birth Date:
22. February 1881, Ljubljana
Death Date:
20. November 1937, Ljubljana
Professions and Activities:
Municipality:
Lexicon:
Biography
R. 22. febr. 1881 v Ljubljani, u. 20. nov. 1937 prav tam. Po osnovni šoli je končal strokovno šolo za lesno obrt, bil dnevničar pri ljubljanskem deželnem sodišču, kanclist na Brdu in v Ribnici (1908–1915), kjer je postal oficial. Po prevratu je bil komisar pri poverjeništvu za socialno skrbstvo in po upokojitvi direktor Blaznikove tiskarne, poznejše Univerzitetne tiskarne. Bil je ena osrednjih osebnosti takratne Socialistične stranke in soizdajatelj socialistične revije Naši zapiski. Pomembnejše kot Prepeluhove pesmi in črtice so njegovi politični spisi, pogosto objavljeni pod imenom Abditus, npr.: Socialni problemi, Idejni predhodniki današnjega socializma, Pripombe k naši prevratni dobi (1931).
Sources and Literature
- A. Prepeluh: Pripombe k naši prevratni dobi – slika.
- Branko Marušič: Sto slovenskih politikov 2002, str. 152-153 – s sliko.
- ES 9, str. 298 – s sliko (podatek, da je r. 22. febr. 1880 in da je u. 20. nov. 1938).
- Kronika slovenskih mest VI 1939, str. 256 – s sliko.
- SBL II, str. 495.
Date of First Entry: 15. 12. 2019
|
Latest Modification: 22. 2. 2022
Karel Bačer. PREPELUH, Albin – Abditus. (1881-1937). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 7. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/prepeluh-albin-abditus/
Morda vas zanimajo tudi
Date of Entry: 8. 12. 2015
ROJIC, Vida
Njena družina se je leta 1925 preselila na Ptuj, oče Anton je bil jurist, mati pa gospodinja. Na Ptuju je končala meščansko šolo in leta 1929 šolan...
Date of Entry: 15. 12. 2019
VARL, Janez
R. 25. jun. 1919 na Bučki, u. 4. sept. 1977 na Golniku. Šolal se je v Ljubljani, študiral farmacijo v Zagrebu in diplomiral. Med drugo svetovno vo...
Date of Entry: 15. 12. 2011
MEKLENBURG - SCHWERIN, Marie - Marie Gabriele
Aristokratinja, ki je imela največjo zbirko izkopanin v Evropi, ki jo hranila na družinskem gradu Bogenšperk.