Advanced Search
en
sl en it hu
Fonts
100%
125%
150%
200%
Colours
Default colours
High contrast
Inverted colours
Black and white
Pointer
Reset

PREGELJ, Marij

Marij Pregelj
Marij Pregelj leta 1953 - Vir: Marij Pregelj: [retrospektiva = a retrospective: Moderna galerija, Museum of Modern Art, Ljubljana, 14. 12. 2017-20. 5. 2018] / [urednica kataloga Martina Vovk], Ljubljana: Moderna galerija, 2017

Photo Gallery

Birth Date:
8. August 1913, Kranj
Death Date:
18. March 1967, Ljubljana
Professions and Activities:
Places of Work:
Municipality:
Lexicon:

Marij Pregelj je eden najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov 20. stoletja, obenem pa je bil človek z izjemnim intelektualnim potencialom, znanjem in ustvarjalno močjo, humanist ter senzibilen in poglobljen umetnik. Sin pisatelja Ivana Preglja in Frančiške, rojene Peršič, se je rodil 8. avgusta 1913 v Kranju, kjer je preživel otroška in mladostna leta. V Kranju je obiskoval osnovno šolo in prvi letnik gimnazije, srednješolsko izobraževanje pa je dokončal v Ljubljani na II. državni gimnaziji. Ob tem je obiskoval risarske tečaje na Tehniški srednji šoli, saj ga je med številnimi talenti najbolj privlačila likovna ustvarjalnost. Ker takrat v Ljubljani še ni bilo slikarske akademije, se je po maturi leta 1932 vpisal na Umetniško akademijo v Zagrebu. V Zagrebu je študiral risanje in slikarstvo ter diplomiral z odličnim uspehom leta 1936. Opravil je tudi pedagoški izpit za učitelja risanja.

Po povratku v Ljubljano se je včlanil v Društvo slovenskih likovnih umetnikov in v Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov, skupino, v katero so se ambiciozni mladi slikarji in kiparji v 30. letih 20. stoletja povezali po končanem študiju. Z njimi je začel razstavljati – jeseni leta 1937 se je prvič predstavil javnosti na II. pomladanski razstavi v Jakopičevem paviljonu.

Leta 1941 se je v njegovo življenje strahotno zarezala vojna. Vpoklican je bil v jugoslovansko kraljevo vojsko, ob njeni kapitulaciji pa so ga zajeli okupatorji. V sedmih nemških in italijanskih taboriščih je pretrpel skoraj tri leta in bil po povratku domov dolgo na robu obupa. Med internacijo ga je reševalo risanje, po kapitulaciji Italije pa tudi poučevanje na II. moški realni gimnaziji, kjer ostal do leta 1947.

Po vojni je sledilo izjemno dejavno življenjsko obdobje. Poučeval na srednjih šolah v Ljubljani. Od leta 1948 dalje je bil zaposlen na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je bil od leta 1963 njen izredni, od leta 1965 pa redni profesor. Med leti 1960 do 1964 je bil predsednik Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije. Razstavljal je na več kot sto skupinskih razstavah po Jugoslaviji in v tujini. Večkrat je sodeloval na Beneškem bienalu in leta 1955 v Tokiu. Rad je zahajal v Beograd in tam odmevno razstavljal, saj je bilo mesto takrat živahen umetniški center v mednarodnem prostoru. Številnim razstavam za časa njegovega življenja sledijo tudi posthumne. Moderna galerija v Ljubljani se mu je celovito posvetila dvakrat: leta 1963 z veliko samostojno razstavo in leta 2017 z veliko retrospektivo.

Marij Pregelj je bil aktiven tudi v različnih likovnih združenjih. Leta 1960 ga je Zveza likovnih umetnikov Jugoslavije izvolila za predsednika, bil je predsednik odbora za likovno sodelovanje pri komisiji za kulturne zveze s tujino v Beogradu, udeleževal se je kongresov in mednarodnih konferenc, bil je član organizacijskega odbora za I. trienale likovnih umetnosti v Beogradu idr. Kot sourednik je pripomogel k izidu knjige Slovensko slikarstvo, ki je izšla leta 1966.

DELA
Marij Pregelj je v slovenski in jugoslovanski prostor vpeljal figuralni modernizem svetovnega formata. Njegov slog uvrščamo v eksistencializem, ki se mu je približal že kmalu po realističnih slikarskih začetkih. Z likovno redukcijo je postopno oblikoval svoj prepoznaven izraz z vse bolj zamejenimi barvitimi ploskvami. Ustvarjal je v različnih tehnikah, zlasti slikarska dela, pa tudi ilustracije in grafike, mozaike in tapiserije.

Pregljevo slikarstvo je prežeto s pretehtano, globoko, včasih skrivnostno simboliko. Zanj je značilna intenzivna barvna paleta, ki izraža slikarjevo temperamentno doživljanje sveta. Strahotne izkušnje v vojnih taboriščih in temačna spoznanja o človeštvu, ki nikakor ne zaživi brez groženj in nasilja, so v Pregljevo ikonografijo naselila izraz bolečine, ki je z leti le še naraščala. V njegovi ikonografiji zato pogosto najdemo izraz bolečine, druge izstopajoče teme pa so omizja, portreti, zgodovina in ženske figure. Pregljeva obsežna umetniška zapuščina je bila po njegovi volji razdeljena med Muzej savremene umetnosti v Beogradu in Mestno galerijo v Ljubljani.

RISBE IN DRUGA DELA NA PAPIRJU
Risba se v Pregljevih delih večinoma pojavlja kot okostje slike, največ pa je skic in risb kot sredstev za osebno, intimno izpoved. Skice so narejene v različnih tehnikah – s svinčnikom, z ogljem, gvašem, z voščenkami ali flomastrom, tempero … Za podlago je včasih uporabil kar časopisni ali revialni papir.

SLIKARSKA DELA
Pregelj je večinoma slikal z oljnimi barvami na platno, nekatera dela pa so ustvarjena v mešani tehniki. Med številnimi slikarskimi deli so bolj znane in pogoste teme, ki jih je upodabljal po večkrat: njegov oče, avtoportret, taborišče, omizje, Pompejansko omizje, pieta, Polifem, katedrala, amfiteater, ženska, mati, perice, kompozicije in druge. Najbolj znana slikarska dela so: Perice, 1958, Pompejansko omizje, 1962, Triptihon, 1964, Pieta-Petkovškov povratek, 1965, Križanje 1966, Neznani heroj, 1966, Stisnjeni človek, 1966, Portret sina Vaska, 1967 idr.

ILUSTRACIJE
Marij Pregelj se je pogosto posvečal ilustraciji in zanje trikrat prejel Levstikovo nagrado: leta 1949 za ilustracije Bevkovih Otroških let, leta 1957 za ilustracije Londonovega Belega očnjaka in leta 1960 za ilustracije Hemingwayeve novele Starec in morje. Po vojni je med drugim ilustriral knjige Frana Milčinskega, Prežihovega Voranca, Franceta Bevka, Alojza Gradnika, pa Dekamerona, Naftonosilca Derbenta Jurija Krymova, knjigo Starec in morje Ernesta Hemingwaya, srbski prevod Levstikovega Martina Krpana, Afriške pripovedke, Barrievega Petra Pana, Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem in druge. Modernistična prelomnica v razvoju Pregljeve ilustracije je monumentalno ilustratorsko delo – serija 50 ilustracij Homerjevih Iliade in Odiseje iz let 1950 in 1951.

KARIKATURE
Od leta 1945 do 1950 je Pregelj sodeloval s satiričnim časopisom Pavliha.

MOZAIKI
Mozaik je bil Pregljev izjemno priljubljen način ustvarjanja. Rad se je udeleževal natečajev za javna umetniška dela in je bil večkrat izbran. Mozaike je zasnoval za spominsko obeležje internirancem na pokopališču Campori na Rabu (leta 1954), v letih 1956–57 za Delavski dom v Trbovljah in zanj prejel Prešernovo nagrado. Leto kasneje je nastal še mozaik Ljubljana v borbi za poslopje Skupščine socialistične republike Slovenije (današnji parlament). Leta 1962 je dokončal mozaik Sutjeska v palači zveznega izvršnega sveta v Beogradu.

FRESKE
V letih 1952–53 je skupaj z arhitektom Borisom Kobetom na Ljubljanskem gradu v zgornjem nadstropju stolpa ustvaril stensko upodobitev devetih zgodb iz slovenskega ljudskega izročila v tehniki sgrafitto.

GRAFIKE
Na področju grafike se je umetnik usmeril v litografijo, ki je v 50. in 60. letih držala položaj moderne grafične tehnike.

TAPISERIJE
Marij Pregelj je zasnoval tudi nekaj tapiserij. Nekatere med njimi so monumentalnih dimenzij.
Med najbolj pomembnimi je serija osmih tapiserij, zasnovanih za opremo butika Koteks Tobus v Ljubljani, ki jih je stkala Etelka Tobolka iz umetniške delavnice Atelje 61 v Novem Sadu leta 1967. V Mariboru so za novi, leta 1964 zgrajeni Dom družbenih organizacij po njegovem osnutku stkali veliko tapiserijo Belo mesto (400 x 750 cm).

Najbolj znana slikarska dela:

Avtoportret, 1950
Iliada, 1950 (ilustracije)
Odiseja 1951 (ilustracije)
Taborišče, 1954
Perice, 1958
Trobentač, 1959
Pompejansko omizje, 1962
Portret očeta, 1963
Triptihon, 1964
Tetralogija, 1965
Pieta-Petkovškov povratek, 1965
Avtoportret, 1966
Križanje 1966
Neznani heroj, 1966
Stisnjeni človek, 1966
Portret sina Vaska, 1967

Svoje prve tri nagrade je Pregelj osvojil že pred vojno, na natečajih banske uprave v letih 1938-41. Največja priznanja pa so sledila od leta 1949 naprej.

Prešernovi nagradi:
– za kompozicijo v mozaiku na stavbi delavskega doma v Trbovljah, leta 1958
– za slikarske stvaritve, razstavljene v marcu 1963 v Moderni galeriji v Ljubljani, leta 1964

Levstikove nagrade za izjemne dosežke na področju izvirne književnosti in ilustracije:
– za ilustracije v knjigi Otroška leta Franceta Bevka, leta 1949
– za ilustracije v knjigi Beli očnjak Jacka Londona, leta 1957
– za ilustracije v knjigi Starec in morje Ernesta Hemingwaya, leta 1959

Priznanja za ilustracije:
– tretja nagrada za umetniško in tehnično opremo knjige Starec in morje na Sejmu knjig v Beogradu, 1959
– medalja za ilustracije Dekamerona v italijanskem Certaldu, 1967

Drugo:
– nagrada muzeja Guggenheim v New Yorku, 1958
– druga nagrada za delo Sutjeska na natečaju Zveznega izvršnega sveta v Beogradu, 1961
– zlata plaketa za opus na 2. trienalu likovnih umetnosti v Beogradu, 1964
– odkupna nagrada Moderne galerije na VII. Mednarodni grafični razstavi v Ljubljani, 1967
– posebno priznanje na 3. trienalu likovnih umetnosti v Beogradu
– Jakopičeva nagrada za življenjsko delo, 1969 (posmrtno, prvi prejemnik)

Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
Likovni sodobniki: Marij Pregelj, Stane Kregar, Franc Mihelič, Gabrijel Stupica, Ljubljana 1975
Marij Pregelj: [retrospektiva = a retrospective: Moderna galerija, Museum of Modern Art, Ljubljana, 14. 12. 2017-20. 5. 2018] / [urednica kataloga Martina Vovk], Ljubljana: Moderna galerija, 2017
Kritika retrospektive Marija Preglja: Človekovo telo na robu abstraktnega, Dnevnik, 26. 1. 2018
Štravs, Smilja in dr. Vovk, Martina: Slikar Marij Pregelj: Človek in umetnik visokih etičnih načel
Šučur, Maja: Retrospektiva slikarja Marija Preglja: Pri živem telesu odrti, Dnevnik, 16. 12. 2017
Valant, Miha: Marij Pregelj in njegova izkušnja smrti, Delo, 12. december 2017
Zgonik, Nadja: Recepcija Pregljevih ilustracij Homerjevih epov Iliada in Odiseja med umetnostno zgodovino in klasično filologijo, Zbornik za umetnostno zgodovino, Ljubljana, 2015, str. 191-214

Password Author: Petra Puhar, Mestna knjižnica Kranj
Date of First Entry: 5. 10. 2009 | Latest Modification: 10. 8. 2023
Petra Puhar. PREGELJ, Marij. (1913-1967). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 7. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/pregelj-marij/
Report a Bug