PRAČEK, Lojzka

Družina Lojzke Praček se je na Jesenice preselila leta 1923, ko je oče kupil hišo na današnji Murovi (del Jesenic). Oče Alojzij Praček je bil doma iz Vipavske doline, zaposlen je bil pri železnici. Mama Marija je bila po rodu iz Hudejužne. Nekaj časa sta živela v Podbrdu v Baški grapi, kjer se jima je rodilo šest otrok. Ostali so Jožefa, Ciril in Slavka. Družina se je preselila v Bohinjsko Bistrico. Tu sta se Pračkovima rodili še dve hčerki, Anica in leta 1920 Lojzka. Družina se je preselila na Jesenice, kjer se je rodil še sin Marjan. Ko je zaključila štiriletno meščansko šolo, je petnajstletna začela delati v trgovini, nato pa v pisarni, kjer so izdajali lokalni časopis Na mejah. Ko je bil z drugo svetovno vojno ukinjen, se je leta 1943 zaposlila v jeseniški železarni, kjer je najprej delala na prodajnem oddelku, nato pa na oddelku za zunanjo trgovino. Kot ena redkih žensk je leta 1960 opravila vozniški izpit in se vozila s fičkom.

Smučati je začela, ko je bila stara trinajst let. Za smučanje jo je navdušil brat Ciril, ki se je že uveljavljal kot smučarski tekmovalec, plezalec in gorski reševalec. V obdobju pred drugo svetovno vojno je na Jesenicah delovalo kar nekaj klubov, ki so v svojem programu imeli tudi (ali samo) smučanje: jeseniška podružnica Turistovskega kluba Skala, Bratstvo, Svoboda, Gorenjec. V slednjega je bila vključena tudi Lojzka. Z drugo svetovno vojno je klub prenehal z delovanjem, tako se je Lojzka po vojni vključila v Športno društvo Joža Gregorčič in v njem ostala vso svojo aktivno tekmovalno dobo (do svojega štiridesetega leta). ASK Gorenjec je organiziral smučarsko tekmo na Španovem vrhu leta 1937, kjer je v slalomu Lojzka dosegla prvo izmed svojih številnih zmag. Po tej tekmi so na še ne sedemnajstletno dekle postali pozorni. Tedanja Jugoslovanska smučarska zveza jo je poslala na njen prvi organiziran desetdnevni trening na Pokljuko. Prevladovale so Slovenke, čeprav so bila vmes tudi dekleta iz drugih delov takratne Jugoslavije. Za tekme je trenirala sama. Bila je jugoslovanska državna prvakinja v slalomu v letih 1946 in 1947 ter v veleslalomu leta 1950. Še pred tem je osvojila banovinsko prvenstvo v veleslalomu, ki je potekalo leta 1939 v Tržiču. V prvi zvezni skupini je bila do leta 1960, smučala pa je vse svoje življenje. Brat Ciril jo je navdušil tudi za hribe in plezanje. Za kondicijo je skrbela tudi s treningom atletike.