PRAČEK KRASNA, Ana

Leta prve svetovne vojne so bila za številčno družino očeta Jožefa in matere Marije Praček iz Dolge Poljane usodna. Umrla sta oba starša, otroci so morali z doma, nekateri so odšli na fronto, drugi k sorodnikom. Po vojni so se vrnili na zapuščeni dom. Potem, ko je bila Primorska priključena Italiji, se je Ana Praček leta 1920 izselila v ZDA, kjer je sprva živela med rudarji v Pennsylvaniji in se na večernih tečajih učila angleščino. Leta 1923 se je poročila z Adolfom Krašno. Po poroki je začela ustvarjati tako poezijo kot prozo. V času hude krize se je z možem preselila v New York, kjer je nadaljevala s kulturno prosvetnim delom med ameriškimi Slovenci. Oba z možem sta bila člana socialistične stranke in bila je prva Slovenka, ki je predavala na delavskih shodih po Ameriki.
Njeno literarno ustvarjanje je doživelo vrhunec med letoma 1929 in 1932. Takrat se je začela ukvarjati tudi z novinarstvom, najprej kot pomožna (1942-1944), nato pa kot glavna urednica lista Glas naroda (1946-1948). Med leti 1942-1945 je poučevala slovenščino na šoli v Brooklynu ter delovala v več organizacijah za pomoč matični domovini med drugo svetovno vojno in po njej. Nekaj časa je bila zaposlena tudi pri Ameriškem uradu za vojne informacije, pri slovenskih oddajah radia Glas Amerike, in pri Ameriškem odboru za pomoč Jugoslaviji. Leta 1949 je pomagala ustanoviti hrvaški Novi list in bila leto dni njegova upravnica in urednica. Pri listu Slovenske narodne podporne jednote Prosveta je delala od 1951-1952 in se nato vrnila kot upravnica h Glasu naroda, ga 1954 odkupila in ga rešila pred propadom, ki pa se je zaradi premajhne naklade vseeno zgodil leta 1963.
Leta 1972 sta se z možem za stalno vrnila v domovino in živela v Ajdovščini.
Pisala je družbeno kritično, napisala je veliko pesmi za otroke, tudi z izrazito socialno noto. Veliko je tako imenovanih proletarskih pesmi, v katerih predstavlja revno življenje delavcev, rudarjev in njihovih družin, med katerimi je dolgo živela. Predstavlja svoja doživljanja ob ameriški socialni problematiki, delavskemu vprašanju in svoji razdvojenosti med dvema domovinama. Njene pesmi s socialno in izseljeniško tematiko ter otroško in mladinsko motiviko so izhajale v periodičnem tisku, prav tako črtice, novele in povesti. Tudi tematika teh je delavska, izseljenska, z razpoznavnimi življenjepisnimi prvinami. Njene umetniško najbolj dognane so novele, v katerih se zgleduje po ameriških short story.