POLLAK, Karel

Karel Pollak je bil eden največjih slovenskih usnjarskih industrijalcev 19. stoletja. Bil je edini sin Jakoba Pollaka, lastnika strojarne na Lajhu v Kranju. Oče je zgodaj umrl, zato se je Karel usnjarstva izučil v Tržiču pri stricu Valentinu, s katerim se je znova poročila njegova mati Ana.

Ko je bil star 22 let, je odprl trgovino z usnjem v Ljubljani in organiziral uvoz kož v Ljubljano ter izvoz usnja na Ogrsko, Balkan, v Združeno kraljestvo in Švedsko. Posloval je z dobičkom, zato je naprej leta 1893 od svoje sestrične, Marije Mally, roj. Pollak, kupil strojarno njenega pokojnega moža Vincenca Mallyja na Lajhu v Kranju. Za pol milijona kron je kupil tudi usnjarno Ivana Janescha v Ljubljani ter jo razširil in prenovil. Usnjarna v Kranju je izdelovala predvsem fino svinjsko usnje, ki je hitro zaslovelo v Združenem kraljestvu in Franciji.

Usnjarna v Ljubljani je iz telečjega usnja izdelovala jermene, podplate in podobno, pozneje tudi poceni čevlje, ki so jih prodajali na sejmih. Obe usnjarni sta prodajali in izvažali svoje izdelke po celi Avstro-Ogrski, na Balkan, v Nemčijo, Združeno kraljestvo, Francijo, Rusijo in celo ZDA. V usnjarnah je bilo redno zaposlenih do 500 delavcev, v dobrih letih tudi 700. Največji dobiček in razcvet podjetja je Pollaku prinesla prva svetovna vojna. Tako je leta 1916 na Vrhniki kupil manjši usnjarski obrat, ga prenovil, posodobil in vanj uvedel parni pogon. Pri njem so naročali opremo za vojsko Kraljevine SHS. Tako je Pollaku uspelo postaviti trojček usnjarskih tovarn, največji in najbolj uspešen usnjarski obrat na slovenskih tleh. Njegovi izdelki so bili zelo solidno in okusno izdelani. Med njegovimi naročniki je bil tudi ruski carski dvor, za katerega je delal opremo za dvorne kočije, sedla za enote carjeve garde, preobleke za stole itd.

Leta 1920 je skupaj s svojimi tremi sinovi razširil podjetje, usnjarno v Ljubljani pa je poleg razširitve tudi prenovil in opremil s sodobnimi stroji, tako da se je proizvodnja potrojila. Podjetje je postalo delniška družba z imenom Indus. Čez dve leti je Pollak kupil še bivšo usnjarno Ivana Tomšiča na Vrhniki, ki jo je preuredil v usnjarno za fino loščeno usnje. Bil je član Katoliško narodne stranke in pozneje Slovenske ljudske stranke. Z Janezom Evangelistom Krekom in Andrejem Kalanom je novembra 1897 ustanovil Krščansko socialno delavsko zvezo ter bil njen prvi predsednik. Zveza se je tekom desetletij razvila v matico slovenskih prosvetnih društev. Pollak ni bil samo aktiven član Krščanske zveze, temveč tudi njen materialni podpornik. Tudi drugače se je bolj posvečal humanitarni dejavnosti kot političnemu življenju. Veliko denarja je podaril v dobrodelne namene in podpiral razna društva. Njegova družinska hiša je bila znana po tem, da je darovala mnogim revežem in beračem. Kot človek je bil Pollak skromen, odkritosrčen, zelo deloven in pobožen. Vstajal je ob štirih zjutraj in po opravljeni božji službi šel na delo. Z ženo Frančiško, roj. Peterca, sta imela srečen zakon, imela sta 15 otrok, od katerih jih je preživelo šest. Leta 1932 se je v starosti 80 let umaknil iz javnosti in posle prepustil sinovom. Umrl je 9. julija 1937 v Ljubljani.