Photo Gallery
Jože Pohlen se je rodil materi Urši Rihter in očetu Andreju Pohlenu kot najmlajši od šestih otrok. Njegovo estetsko raziskovanje se je začenjalo prav tam, v rojstnem kraju Hrastovlje, v katerem še vedno lahko najdemo vidne plasti spomenikov arheološke, umetnostne in etnološke dediščine.
Dečkovo izjemno likovno nadarjenost sta kmalu odkrila vaška učitelja Ingeborg Mueller in Dionizij Čibej (Dionisio Cibeo). S pripravami na sprejemne izpite sta mu leta 1940 omogočila sprejem na Inštitut za likovno umetnost v Firencah. Ingeborg Mueller mu je v mestu poiskala tudi premožne skrbnike, ki so bili v času šolanja pripravljeni v celoti poskrbeti za njegove potrebe. V družini nemških industrijalcev Noerpel-Krauss je Jože Pohlen preživljal mladostna leta, se udeleževal različnih kulturnih dogodkov in imel priložnost vstopati v tamkajšnje družabno življenje. Po prvem letniku je adaljeval šolanje na kiparskem oddelku, kjer sta plastično snovanje poučevala uveljavljena kiparja Giuseppe Albano in Bruno Innocenti. V tistem času je prejel prvo priznanje za svoje delo, študentsko nagrado Donatello.
Njegova mecena sta leta 1943 zapustila Firence in odšla v Nemčijo, mladi Pohlen pa se je odločil, da jima ne bo sledil. V Firencah je ostal do mature leta 1946 in se nato vrnil v domače Hrastovlje.
V študijskem letu 1946/47 se je vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost. Na enem od svojih raziskovalnih pohodov je leta 1949 v romanski cerkvi Sv. Trojice odkril stensko poslikavo, freske z znamenitim mrtvaškim plesom, delo Janeza iz Kastva (1490), ki sodijo danes v sam vrh srednjeveškega stenskega slikarstva v Sloveniji.
Po diplomi pri kiparju Frančišku Smerduju leta 1951 in kasnejši specializaciji se je Pohlen vrnil na Primorsko, kjer se je posvečal pedagoškemu poklicu. Z občasnimi prekinitvami je poučeval likovni pouk na italijanski in slovenski gimnaziji ter učiteljišču v Kopru. Ob učiteljskem delu se je študijsko izpopolnjeval v sosednji Italiji.
Čeprav so se kmalu začela množiti javna naročila, ni opustil raziskovanja lastnega likovnega rokopisa, s katerim je postal prepoznaven strokovnemu in širokemu krogu ljubiteljev umetnosti in za katerega je prejel tudi nagrade.
Poleg osnovne likovne dejavnosti je vseskozi gojil še vrsto drugih interesov. S strastjo se je posvečal zbiranju arheoloških predmetov in proučevanju domače zgodovine. Avtorjevo ustvarjalno iskanje je 28. oktobra 2005 prekinila smrt.
Kipar Jože Pohlen je zrasel iz kamnite istrske zemlje in njegova mala plastika se je motivno vseskozi naslanjala na istrsko kulturo in njene ljudi. Najpogostejši predmet oblikovanja je bila ženska v podobi matere, ljubice, delavke in kmetice, do najbolj priljubljenega motiva Šavrinke. Predstavljala mu je pozitiven element, nagonsko življenjsko silo, prisotnost lepega, dobrega in večnega – bila je njegova emblematična podoba domačega sveta. Loteval pa se je tudi drugih motivov, predvsem živalskih. Njegovi biki in konji so nabiti z eksplozivno dinamiko in kljub majhnemu formatu delujejo izrazito monumentalno. Z izvirno izpovedno močjo je umetnik svojim plastikam, bodisi v glini bodisi v bronu, znal vtisniti značaj istrske pokrajine. Značilno plastenje, perforacije in spiralni zavoji se metaforično navezujejo na geološko strukturo istrskih tal in terasasto obdelane zemeljske površine.
Ustvarjalcu male figuralne plastike so predstavljala svojevrsten izziv tudi javna spomeniška naročila. Pohlen se je v času specializacije pri profesorju Frančišku Smerduju že soočil z velikimi dimenzijami (skupaj s Koprčanom Orestom Dequelom sta pomagala kiparju Frančišku Smerduju modelirati kip pesnika Franceta Prešerna za mesto Kranj). Po prvih, vsebinsko in formalno manj zahtevnih portretnih nalogah je kasneje dobil priložnost, da svoje sposobnosti preizkusi tudi na kipih večjih formatov. Z izrazitim občutkom za material, istrski kamen, in s svojstveno vsebinsko problematiko je sledil samostojnim ustvarjalnim impulzom ter kot »oblikovalec svojega koščka Istre« prispeval pomemben delež k široki spomeniški produkciji povojnega časa na Slovenskem.
Kljub temu, da je bil Pohlen predvsem kipar, je širšemu krogu ljubiteljev umetnosti znan predvsem po svojih risbah. Risanje s tušem na mokro podlago, laviranje, z značilno vihravo potezo in slikovitimi učinki mehkih prehodov je postalo stalnica umetnikovega snovanja. Njegove laviranke niso zgolj pripravljalne risbe, osnutki za kipe, temveč samostojne umetniške stvaritve, ki jih pogosto najdemo tudi v opremi knjig in pesniških zbirk.
Jože Pohlen se uvršča med tiste izbrane slovenske likovne ustvarjalce, ki so z avtorsko prepoznavnim izraznim jezikom iskali sodobne pristope k reševanju skulpture v klasičnem razumevanju tega pojma. V več kot petih desetletjih je ustvaril obsežen opus, ki se vsebinsko tesno navezuje na tradicionalno izročilo mediteranskega prostora, v katerega je bil emotivno in bivanjsko vseskozi vpet.
S samosvojo poetično govorico uspeva ta primorski umetnik v svojih delih plastično doživljanje primarnega sveta Istre in njenih kulturno-etnoloških posebnosti nadvse učinkovito prenesti tudi na gledalca.
Majda Božeglav-Japelj
III. nagrada Ars Histriae, 1972
Il Cavino d’oro, 1977
Nagrada vstaje slovenskega naroda, 1983
Kocjančičeva nagrada, 1995
Božeglav-Japelj, Majda. Kipar Jože Pohlen : diplomsko delo. Ljubljana : M. Božeglav, 1986.
Genii Loci. Piran : Studio Galerija Gasspar, 2000.
Likovna kolonija Lopar 94 : Lopar, 6. – 30. avgusta 1994. Koper : Center Vita, 1994.
Jože Pohlen : retrospektiva : Mestna galerija Piran, julij – avgust 1993. Piran : Obalne galerije, 1993.
Jože Pohlen : risbe = disegni : spominska razstava = mostra in ricordo dell’artista : Galerija Meduza Koper, april – maj = Galleria Medusa Capodistria, aprile – maggio 2006. Piran : Obalne galerije = Pirano : Gallerie costiere, 2006.
Jože Pohlen : kiparska dela in risbe : Likovni salon Celje, od 6. do 27. nov. 1973. Celje : DSLU – Likovni salon, 1973.
Jože Pohlen : Galerija Meblo, Nova Gorica, december 1973, Galerija Ajdovščina, januar 1973. Nova Gorica : Zveza kulturno prosvetnih organizacij ; Ajdovščina : TKS, 1973.
Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1986, str. 42-43.
Zvest Apollonio, Viktor Birsa, Danilo Jejčič, Rafael Nemec, Herman Pečarič, Jože Pohlen, Ivan Varl : razstava v prostorih skupščinske avle Nova Gorica, od 7. junija do 17. junija 1968.Nova Gorica : Zveza kulturno prosvetnih organizacij, 1968.