Osnovno šolo je obiskoval na Prihovi pri Slovenskih Konjicah, zatem pa še orglarsko in meščansko šolo v Celju in učiteljišče v Mariboru. Po maturi leta 1927 je sprejel učiteljsko mesto v Oplotnici, vodil šolski zbor, študiral mladinsko glasbeno literaturo in se pripravljal na sprejemni izpit za ljubljanski konservatorij. Po premestitvi v Litijo je lahko redno obiskoval predavanja na ljubljanskem glasbenem konservatoriju, kjer je leta 1933 diplomiral iz solopetja in kompozicije.
V Slovenskih Konjicah je bil pobudnik in vodja Društva pevovodij mladinskih pevskih zborov, ki je bilo ustanovljeno leta 1936.
Poučeval je na raznih osnovnih šolah, 1937–1940 na meščanski šoli na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji.
Tudi v vojnih letih je ustanavljal mladinske zbore, zlasti v Beli krajini, sestavljal pesmarice, komponiral in predaval na učiteljskih tečajih. Po vojni se je preselil v Trst, kjer je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu in voditelj mladinskih oddaj. Od leta 1947 je poučeval na učiteljišču v Tolminu. Po njegovi zaslugi je glasbeno življenje na Tolminskem po vojni ponovno oživelo. Ustanovil je izredno številen dekliški zbor, vodil še druge zbore v različnih zasedbah in z njimi nastopal, tudi v zamejstvu.
Pokopan je v Tolminu.
Komorna dela:
– Godalni kvartet, 1936
– Etuda za violino in klavir, 1939
Vokalne skladbe:
– Smrt v Brdih
– Valovija v polju žita
– Grem čez plan
– Zazibalka
– Otrok in domovina
– Njega ni
– Jesen
– V čolnu
– Naprej
C. Budkovič: Pirnik, Makso, v: Enciklopedija Slovenije, 8. zvezek, Ljubljana 1994, str. 354
Primorski slovenski biografski leksikon, 12. snopič, Gorica 1986, str. 9–10
I. Silič: Skladatelj, dirigent in vzgojitelj Makso Pirnik – 70-letnik, Primorski dnevnik 1972, št. 226, str. 5–6