Brane Piano je bil rojen v Celju. Najzgodnejše otroštvo je preživel v Celju pri očetovih starših. Po obiskovanju treh osnovnih šol in zaključeni gimnaziji v Celju se je leta 1974 vpisal na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN) v Ljubljani. Po študiju in odsluženem vojaškem roku je nekaj časa prebival v Ljubljani in Velenju.
Najprej se je zaposlil v Ljubljani v Jugobanki (1978–79), nato pa se je vrnil v Celje, kjer je bil v Cestnem podjetju Celje zaposlen kot organizator obveščanja in urednik mesečnika Cestar in Novi cestar (1979–1988). Po večletnem honorarnem sodelovanju z Novim tednikom in Radiem Celje je od leta 1988 do 1990 v medijski hiši delal kot novinar in namestnik urednika Novega tednika. V času pred osamosvojitvijo Republike Slovenije je bil rezervni član celjskega izvršnega sveta za tisk. Leta 1990 je odšel v samostojni poklic in bil kot svobodni novinar do leta 1992 pogodbeni urednik tednika Nova doba ter je poročal s kriznih območij v Sloveniji v času osamosvojitvene vojne in zatem na Hrvaškem, potem pa je do leta 1996 kot samostojni novinar sodeloval z večino domačih in nekaj tujimi mediji. Od leta 1996 je bil kot komentator in dopisnik 23 let zaposlen pri dnevniku Delo. Od 1996 do 2018 je bil član uredništva satiričnega lista Pipec, ki ga je izdajalo Društvo novinarjev Slovenije – Aktiv Celje.
Vseskozi se je praktično usposabljal na novinarskih in jezikovnih treningih in praksi v tujini (European Journalism Centre, Maastricht; British Council, Zagreb; The Guardian, London) in obiskal več uredništev dnevnih časopisov v tujini (New York, Casablanca, Dublin, Lizbona, Stockholm). Medtem je leta 2011 diplomiral iz ekonomije na Fakulteti Doba Maribor in pridobil certifikat Združenja nadzornikov Slovenije. Leta 2019 se je po 41 letih delovne dobe upokojil.
Že v srednješolskih letih je literarno ustvarjal in objavljal poezijo, bil je eden izmed pomembnejših pesnikov celjske alternativne umetnosti sedemdesetih let. Bil je član literarnega kluba Kladerat Celje in urednik fanzina Perla, ki je izhajal v Mladinskem klubu Celje (kasneje KLjUB). Ob novinarskem dopisniškem delu se je ukvarjal s preiskovalnim novinarstvom, publicistiko, literarnim ustvarjanjem, alternativno kulturo in dobrodelno dejavnostjo. Bil je aktiven član Rotary kluba Celje ter član in predsednik Rotary kluba Celje Barbara Celjska. Ob novinarskem delu za dnevnik Delo je bil več let član in predsednik Sveta delavcev, neizvršni član Upravnega odbora in predstavnik zaposlenih v Nadzornem svetu družbe Delo. Je član vodstva Društva novinarjev Slovenije – Aktiv Celje in skupnega Novinarskega častnega razsodišča Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije. Po upokojitvi je dnevno novinarsko delo opustil in se posvetil pisanju monografij in leposlovja.
S soprogo živi v Celju in ima tri sinove.
Knjižne izdaje:
Zgodovina Celja in okolice V.: iz zabeležk tlačanskega kronista o prilikah s knezi 1992–2019, 2019 (monografija)
O časopisu, pivu in vesolju nasploh, 2021 (roman)
Objave v medijih:
Novi tednik – Radio Celje, Nova doba, Mladina, Večer, Dnevnik, STA, Republika, Radio Slovenija, Kronen Zeitung, Pop TV (24ur), Delo, Nedelo idr.
Soavtorstva:
Živeti v Celju, 1990 (monografija)
Celje, 1999 (monografija)
Mestece Celje – alternativa sedemdesetih, 1999 (knjižna izdaja ob razstavi)
Znameniti Celjani, 2004 (monografija)
Iz zgodovine Celja 1941-1991, 2006 (monografija)
Lila Prap, 2009 (dokumentarni film)
Jeans generacija: Celjska popularna kultura od kavbojk do mobitela, 2017 (monografija)
Objave poezije:
Obrazi (1974–1976)
Šaleški ibidem I. (1990)
Poetikon (2021)
Sodelovanje na razstavah in performansih:
Likovni salon Celje: Mestece Celje – alternativa sedemdesetih (1998)
Galerija Bežigrad, Ljubljana: Mestece Celje – alternativa sedemdesetih (1999)
Skupina Skupina – kulturne akcije v prostoru s Francem Purgom idr. (Sovražim Celje – I Hate Celje, Predlogi – Proposals, Hlev Celje – The Celje Stable, Koča Boruta Hollanda – The Cottage of Borut Holland; 2000–2003)
MG+MSUM, Ljubljana: 9. Trienale sodobne umetnosti U3 / Živo in mrtvo (2019)
Zlati boben in 2 zlati palčki za scenarije radijskih reklam, Slovenski oglaševalski festival (1992)
Consortium Veritas – Bratstvo resnice, nagrada Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve (1999)
Čebelarska zveza Kambodže – priznanje za zasluge pri ustanovitvi (2010)
Paul Harris Fellow – priznanje Rotary International (2010)
Srebrni grb Mestne občine Celje (2018)
Piano, B. Življenjepis, posredovan po elektronski pošti dne 10. decembra 2021. Hrani Osrednja knjižnica Celje.