Dr. Nina Petek se je rodila 17. januarja 1986 v Slovenj Gradcu mami Nežki Petek (magistri farmacije) in očetu Miru Petku (diplomiranemu novinarju). Po končani Osnovni šoli Mežica je leta 2000 nadaljevala šolanje na Gimnaziji Ravne na Koroškem, leta 2004 pa začela s študijem na Filozofski fakulteti (FF) Univerze v Ljubljani (UL) na Oddelku za slovenistiko in Oddelku za filozofijo. Študij je uspešno zaključila z zagovorom diplomskih del: Črnjanski rokopis – jezikovna in vsebinska analiza slovenskih priimkov, ženskih osebnih imen in molitve (2012, mentorica: red. prof. dr. Irena Orel) in Zavest v filozofiji joge (2012, mentorica: red. prof. dr. Maja Milčinski). Doktorski študij je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bila med letoma 2013 in 2016 zaposlena kot mlada raziskovalka na Oddelku za filozofijo. V času doktorskega študija se je leta 2015 izpopolnjevala na Oxfordskem centru za hindujske študije/Oxford Centre for Hindu Studies na Univerzi v Oxfordu/University of Oxford pod mentorstvom prof. dr. Gavina Flooda, prof. dr. Bjarna Wernicke-Olesna, prof. dr. Jessice Frazier in prof. dr. Josepha Prabhuja. Leta 2016 je pod mentorstvom red. prof. dr. Maje Milčinski doktorski študij zaključila z zagovorom disertacije Odnos med dharmo in mokṣo v Bhagavadgīti.
Med letoma 2016 in 2018 je bila zaposlena kot zunanja sodelavka FF UL, natančneje kot izvajalka predavanj in seminarjev za področje azijskih filozofij in religij. Od leta 2018 je kot predavateljica redno zaposlena na Oddelku za filozofijo FF UL, kjer na diplomski, magistrski in doktorski stopnji poučuje predmete azijskih filozofsko-religijskih tradicij: Azijske filozofije; Azijske filozofije, religije in kulture; Izbrana poglavja iz azijskih filozofij ter Probleme in razsežnosti sodobne filozofije. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z ontologijo in epistemologijo v hindujskih filozofskih šolah Indije in budističnih filozofskih sistemih Indije in Tibeta. Posveča se tudi raziskavam meniške in puščavniške budistične tradicije ter izvorom in filozofskim temeljem meditacijskih praks jogijev in jogini v predelu indijske Himalaje na območjih zveznih teritorijev Ladakh in Džamu-Kašmir, pri čemer je vodja raziskovalnega projekta Budizem v himalajskih puščavah: tradicija jogijev v Ladakhu/Buddhism in the Himalayan Deserts: the Tradition of Yogis in Ladakh. Sodeluje tudi pri drugih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih: je vodja projekta Filozofija znanosti: znanstveni opis sveta, možnosti in doseg spoznanja/Philosophy of Science: Scientific Description of the World, Potentials and Reach of Knowledge v sodelovanju z Oddelkom za filozofijo FF Nikšić Univerze v Črni gori; raziskovalka pri projektu Contemplative Traditions and Psychotherapy (John Templeton Foundation, University of Oxford) pod vodstvom dr. Boruta Škodlarja ter raziskovalka pri programski skupini Filozofske raziskave pod vodstvom dr. Slavoja Žižka Krečiča.
Kot gostujoča predavateljica za predmet Hinduizem občasno predava na Fakulteti za teologijo in religijske študije na Univerzi na Islandiji (Faculty of Theology and Religious Studies, School of Humanities, University of Iceland). Sodelovala je na številnih mednarodnih znanstvenih konferencah v Sloveniji, Indiji, Singapurju, Rusiji, na Tajskem in Islandiji. Je tudi članica programskega odbora za organizacijo mednarodnih konferenc pri Institute of Cross Cultural Studies and Academic Exchange in Society for Indian Philosophy and Religion, Elon, Severna Karolina, ZDA. Je članica izdajateljskega sveta znanstvene revije Anthropos, članica Upravnega odbora Slovenskega filozofskega društva in direktorica Inštituta za študije meništva in kontemplativne znanosti/Institute for Monastic Studies and Contemplative Sciences.
Prevaja iz stare vedske indijščine in sanskrta v slovenščino; sodelovala je pri prevajanju rgvedske himnike iz stare vedske indijščine, ki je izšla v zbirki Áva rohatiy avika ná suryah: izbor iz rgvedske himnike: prevodi in študije (ur. Luka Repanšek; Ljubljana 2020) in pri snovanju antološko zasnovanega univerzitetnega učbenika Razgledi po staroindijski književnosti: prevodi in interpretacije (ur. Vlasta Pacheiner Klander, Luka Repanšek, Tone Smolej; Ljubljana 2021), za katerega je iz klasičnega sanskrta prevedla izbrana poglavja iz Bhagavatapurane. Je avtorica znanstvenih monografij: Bhagavadgita. Onstran vezi, tostran svobode (2021) in Na pragu prebujenja. Svetovi sanj v budizmu (2022), ki poleg filozofskih študij o sanjah v budizmu vključuje prevode izbranih budističnih besedil iz sanskrta.
IZBRANA BIBLIOGRAFIJA
Znanstveni monografiji
- Bhagavadgita. Onstran vezi, tostran svobode, 2021. Dostopno tudi na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96P4O90R.
- Na pragu prebujenja. Svetovi sanj v budizmu, 2022.
Prevodi iz stare vedske indijščine (prevodi rgvedske himnike)
- Luka Repanšek; Luka Brenko; Nina Petek; Lara Potočnik; Maja Rotter; Zmago Švajncer Vrečko; Uršula Jašovec; Nina Petek: Áva rohatiy avika ná suryah: izbor iz rgvedske himnike: prevodi in študije, 2020 (Luka Repanšek – urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila). Dostopno na naslovu: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/225.
Prevodi iz klasičnega sanskrta (prevodi iz Bhagavatapurane in izbranih budističnih besedil)
- Vlasta Pacheiner-Klander (avtor, prevajalec, urednik); Luka Repanšek (avtor, prevajalec, urednik); Tamara Ditrich (avtor, prevajalec); Nina Petek (avtor, prevajalec); Lenart Škof (avtor, prevajalec); Tone Smolej (urednik): Razgledi po staroindijski književnosti: prevodi in interpretacije, 2021.
- Na pragu prebujenja. Svetovi sanj v budizmu, 2022.
Znanstveni članki
- Gandhijeva filozofija kot izkustvena živeta resnica/Gandhi’s Philosophy as Truth Lived Experientially, v: Zapuščina miru in resnice. Študije o življenju in delu Mahatme Gandhija/ The Legacy of Peace and Truth. Studies on the Life and Work of Mahatma Gandhi (dvojezična monografija), Ljubljana 2022.
- Sopotja zgodnjega puščavništva v Egiptu in Indiji, v: Egiptovsko puščavništvo, Ljubljana 2021, str. 179–203. Dostopno na naslovu: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/267.
- Skozi vrata brez vrat – romanja z(a) Markom: odprti prostori praznine v budistični filozofiji, v: Misli svetlobe in senc: razprave o filozofskem delu Marka Uršiča, Ljubljana 2021, str. 53–66. Dostopno na naslovu: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/262.
- Črnjanski rokopis: portret ubesedene družbene, kulturne in jezikovne zgodovine, v: Črna na Koroškem= Schwarzenbach, Črna na Koroškem 2018, str. 92–104.
- Nina Petek in Jan Ciglenečki: Prvi koncili u krščanstvu i budizmu: strukturalne analogije i povijesne sličnosti, Obnovljeni život: časopis za religioznu kulturu 2019, letn. 74, št. 1, str. 15–32.
- Aesthetics of the Classical Period of the Islamic Mughal Empire in India through a Pof Abu al-Fath Jalal al-Din Muhammad Akbar, Islamic cultures in East and South Asia 2018, letn. 6, št. 22, str. 73–109. Dostopno na strani: https://revije.ff.uni-lj.si/as/article/view/7465.
- Death and Dying in the Bhagavad-Gita: between Causality and Soteriology, Religions of South Asia 2017, letn. 11, št. 1, str. 8–27. Dostopno na strani: https://journals.equinoxpub.com/index.php/ROSA/issue/current.
- O modrostih z živalske farme: živali kot moralni akterji v indijski pripovedni in filozofsko-religijski tradiciji, Literatura 2016, letn. 28, št. 303–304, str. 119–135.
- Value and Beauty of Impermanence: Buddhist Philosophy through Japanese Aesthetics, Vestnik Permskogo universiteta, Filosofiâ, psihologiâ, sociologiâ 2016, št. 2, str. 5–14.
- Celovitost estetske izkušnje v procesu delovanja, čaščenja, razumevanja in osvobajanja: primer Bhagavadgīte, Anthropos: časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved 2014, letn. 46, št. 3/4, str. 207–230.
- Prešernova nagrada Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo Črnjanski rokopis – jezikovna in vsebinska analiza slovenskih priimkov, ženskih osebnih imen in molitve (2012, mentorica: red. prof. dr. Irena Orel)
- Osebna bibliografija COBISS
- https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/nina-petek
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Nina_Petek
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_filozofov
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_predavateljev_na_Filozofski_fakulteti_v_Ljubljani
- https://uni-lj.academia.edu/NinaPetek
- https://si.linkedin.com/in/nina-petek-301073124
- Pogovor o Nāgārjuni in ozadju prevoda njegovih Temeljnih verzov o srednji poti: https://ars.rtvslo.si/2019/05/ars-humana-211/ (avdioposnetek; Radio Ars; avtor: Marko Golja; 3. 6. 2019)
- Gostovanje v izobraževalni oddaji Sreča na ukaz – Družbeni fenomeni: https://365.rtvslo.si/arhiv/druzbeni-fenomeni/174747421 (avdioposnetek; urednica Nina Cijan; 17. 6. 2021)
- Pogovor o knjigi Bhagavadgita: onstran vezi, tostran svobode: https://ars.rtvslo.si/2021/10/izslo-je-306/ (avdioposnetek; Radio Ars; avtor: Marko Golja; 4. 11. 2021)
- Pogovor o knjigi Bhagavadgita: onstran vezi, tostran svobode: https://radioprvi.rtvslo.si/2021/12/bhagavadgita-gospodova-pesem/ (avdioposnetek; avtor: Goran Dekleva; 17. 12. 2021)
- Nina Petek, gostja okrogle mize ob Tednu možganov 2021 Osebno, medosebno, osamljeno: https://www.youtube.com/watch?v=MF8zDuVR7f8 (videoposnetek; Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost; avtorji: Nina Petek, Marjeta Mencin, Urban Kordeš; 20. 3. 2021)
- Pogovor Nine Petek in Matica Kocijančiča Indijske himne, jugoslovanski hipiji in tibetanski menihi: https://www.youtube.com/watch?v=3DBcryPql5E
(videoposnetek; avtor: Matic Kocijančič; 18. 5. 2021) - Predstavitev univerzitetnega učbenika Razgledi po staroindijski književnosti: https://www.youtube.com/watch?v=Wm90FzhGcjM
(videoposnetek; Besedna postaja v Knjigarni FF; avtorja: Luka Repanšek in Nina Petek; 13. 10. 2021)
- Osebni zapis: dr. Nina Petek
- Petek, N. Črnjanski rokopis – bogastvo jezikovnega gradiva. V: Večer, letn. 68, št. 136, str. 13.
- Petek, N. Skrita dragocenost iz koroške knjižnice: Črnjanski rokopis iz 17. stoletja. V: Delo, 2013, letn. 55, št. 20, str. 16.
- Petek, N. in Ciglenečki, J. V iskanju praznine s himalajskimi puščavniki. Pogovor o raziskovalnem delu Nine Petek na področju himalajskega budističnega puščavništva. V: Outsider, 2020, letn. 6, št. 23, str. 34–41. Dostopno tudi na naslovu: https://outsider.si/nina-petek-v-iskanju-praznine-s-himalajskimi-puscavniki/