Advanced Search
en
sl en it hu
Fonts
100%
125%
150%
200%
Colours
Default colours
High contrast
Inverted colours
Black and white
Pointer
Reset

PEČNIK, Jernej

Jernej Pečnik - Vir: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Photo Gallery

Birth Date:
24. August 1835, Cesta (obč. Dobrepolje)
Death Date:
12. June 1914, Ljubljana
Professions and Activities:
Municipality:

Rodil se je v družini petih otrok Antona Pečnika in Marije, rojene Gradišar. Leta 1857 se je zaposlil v železarni v belokranjskem Gradcu. Po treh letih se je vrnil v domači kraj, kjer je živel kot lastnik tretjine kmetije do leta 1872, ko naj bi posest zapravil. V tem času je bil na občini Videm občinski svetovalec in namestnik župana. Preselil se je na Mirno na Dolenjskem, kjer je živel kot kajžar, nato pa v Sv. Križ, današnje Podbočje pri Kostanjevici na Krki, kjer je bil občinski tajnik (1878–1881). Enako službo je opravljal tudi v Mokronogu, kamor se je preselil leta 1881. Leta 1883 je v Krškem sprejel službo dacarja za žgane pijače, ki jo je opravljal do leta 1892, ko je bil zaradi zanemarjanja dela odpuščen.

Po prihodu v Krško leta 1883 se je začel zanimati za starinoslovje in si z izkopavanjem starin ustvaril nov donosen vir dohodkov. Leta 1884 ga je kustos Kranjskega deželnega muzeja Dragotin Dežman povabil k sodelovanju. S Pečnikovimi najdbami so napolnili vitrine nove stavbe muzeja v Ljubljani. Od leta 1887 je sodeloval tudi s kustosom Naravoslovnega muzeja na Dunaju Josefom Szombathyijem. Ker naj bi mu Deželni odbor za raziskave namenjal preskromna finančna sredstva, je izkopanine po Dežmanovi smrti začel pošiljati na Dunaj, od leta 1893 izključno v Naravoslovni muzej, deželni muzej pa je začel sodelovati s starinokopom Ignacem Kušljanom iz Šentjerneja. Do leta 1908, ko je prenehal s tem delom, je izkopaval na več kot petdesetih različnih najdiščih Dolenjske in Bele krajine. Med drugim je izkopaval pri Drnovem, v okolici Mokronoga, Trebnjega in v Suhi krajini, v okolici Novega mesta, Podzemlja in Črnomlja v Beli krajini, tudi v Moravčah pri Litiji, na Vačah, v Stični in Sv. Križu pri Litiji.

Njegov članek z naslovom Prazgodovinska najdišča na Kranjskem, ki ga je objavil leta 1904, vsebuje najpopolnejši seznam arheoloških najdišč v osrednji Sloveniji do druge svetovne vojne, v rokopisu pa je ostalo šest arheoloških kart iz leta 1889.

Po številu najdenih starin so bila njegova izkopavanja izredno uspešna. Kljub prepirljivemu značaju, pomanjkljivi izobrazbi in očitkom o nestrokovnem delu, saj izkopavanj velikokrat ni nadzoroval, starine pa naj bi prodajal tudi zasebnikom, se Pečniku priznava neverjeten talent za odkrivanje arheoloških najdišč. Med letoma 1893 in 1903, ko je živel v Novem mestu, se je preživljal zgolj z denarjem, ki ga je dobil z izkopavanjem grobišč, nato pa se je preselil v Ljubljano. Poročen je bil dvakrat, sin Franc iz drugega zakona mu je risal izkopane predmete in skiciral stanje na najdiščih.

Seznam izkopavanj (izbor):
Slepšek in Sveti Križ pri Mokronogu, Gornje Laknice, Rovišče, Záloke, 1884
Slepšek in Sveti Križ pri Mokronogu, Moravče pri Litiji, Krtina, Rakovnik pri Mirni, Sv. Trojica, 1885
Trojane, Gornji Zemon pri Ilirski Bistrici, Podzemelj, 1886
Sv. Gora, Strahovlje, Dolnji Zemon, Podzemelj, Drnovo, 1887
Vače, Drnovo, 1889
Mehovo, Drnovo, 1890
Valična vas, 1891
Gornja Slivnica, Magdalenska gora, 1892
Gornja Slivnica, Magdalenska gora, Hrastje pri Šmarju, Kranj, 1893
Novo mesto, Št. Peter pri Novem mestu, Žaloviče, Magdalenska gora, Boštanj, Brezje, 1894
Ratež, Brezje, Družinska vas, 1895
Dobrava pri Dobrniču, Korita, Meniška vas, Brezje, Vinji vrh, 1896
Gradenje, Dobrava, Stična, Valična vas, 1897
Meniška vas, Branževec (Cvinger) pri Dolenjskih Toplicah, 1898
Št. Peter pri Novem mestu, Gabrje, Malkovec, Slančji Vrh, Lajh pri Kranju, 1901
Moravče pri Litiji, Mladetiče, Zabukovje, 1902
Migolska gora, Bršljin pri Novem mestu, 1903
Videm, Rajhenburg, Ponikve, Sveti Križ pri Litiji, Roje pri Moravčah, 1906

Dular, J. Starinoslovec Jernej Pečnik. Dobrepolje: Občina in Turistično društvo, 2014.
Enciklopedija Slovenije: zv. 8: Nos-Pli. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994, str. 287.
Knez, T. Iz najstarejše zgodovine Novega mesta. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1968, let. 16, št. 1, str. 16–31.
Slovenski biografski leksikon: 2. Knj.: Maas – Qualle. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1933–1952, str. 276.

Password Author: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Date of First Entry: 15. 12. 2019 | Latest Modification: 2. 11. 2023
Mateja Kambič. PEČNIK, Jernej. (1835-1914). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 7. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/pecnik-jernej/
Report a Bug