PAVLETIČ LORENČAK, Darinka

Darinka Pavletič Lorenčak, slikarka, likovna pedagoginja, pesnica, je bila po rodu Primorka, saj je bil njen oče doma iz Trsta, mama pa iz Vrtojbe. Ko je bila stara tri leta, so se naselili na Polzeli na Žagi. Osnovno šolo je obiskovala na Polzeli, šolanje pa nadaljevala na gimnaziji v Celju. Drugo svetovno vojno je s starši preživela v izgnanstvu v Srbiji, kjer je tudi maturirala (Paračin). Njena velika želja je bila študij glasbe, vendar se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1950. Njeni profesorji so bili G. A. Kos za slikarstvo, B. Jakac za grafiko in France Mihelič za slikanje akta.

Po končanem študiju se je najprej zaposlila kot profesorica likovnega pouka na I. gimnaziji v Celju, zatem na celjski II. osnovni šoli, nato pa na Pedagoškem šolskem centru v Celju. Pedagoškemu delu se je posvečala vse do upokojitve.

Slikarski opus Darinke Pavletič Lorenčak obsega oljno slikarstvo, akt, risbo, grafiko, akvarel in ilustracije. Ohranjala je svojevrstni socialni in poetični realizem. Osrednji temi njenega upodabljanja sta bili otroška nemoč in osamljena starost. V sedemdesetih letih se je ukvarjala z grafiko in ilustracijo. Pozneje je odkrila tudi akvarel in v tej tehniki upodabljala radost in očaranost nad naravo, še posebno nad reko Savinjo. V vseh teh letih je imela več kot petdeset samostojnih in okrog sto skupinskih razstav.

Bila je tudi pesnica, leta 2002 je izšla njena pesniška zbirka z naslovom Navadne pesmi. Vseskozi je bila članica Celjskega pevskega društva, zadnja leta pa je sodelovala tudi s Pevskim društvom upokojencev Celje.