NOVAK, Srečko

V letih po drugi svetovni vojni je bil idrijski zobozdravnik Srečko Novak nosilec razvoja zobozdravstva na Idrijskem in Cerkljanskem.

Rodil se je v Idriji Pod Gorami (pri »Ta debeli skali«) očetu rudarju, Pavlu Novaku, in materi Lini, rojeni Gantar. Po končani italijanski osnovni šoli in srednji »pripravljalni šoli k delu« (scuola secondaria di avviamento e lavoro) se je za pomožna dela leta 1934 zaposlil pri idrijskem zobozdravniku Stanku Didiču. Pokazal je veliko zanimanje za delo v zobozdravstvu in Didič ga je začel uvajati v stroko. Po štirih letih dela, leta 1939, je po takrat veljavnih pravilih v Italiji opravljal izpit pred državno komisijo v Rimu in postal zobotehnik. Pri zobozdravniku Didiču je delal do vpoklica v italijansko vojsko leta 1940. Razporejen je bil v saniteto in v vojaški bolnici v Vidmu je opravil izpit za sanitetnega pomočnika. Kapitulacijo Italije je dočakal daleč od fronte, v Riolunatu v Apeninih, kjer je med vojno z vojaki in vaščani organiziral zobno ambulanto. Po vrnitvi v Idrijo se je spet zaposlil pri Stanku Didiču do druge polovice leta 1944, ko je zaradi domobranskega vpoklica zbežal v partizane. Po končani vojni je bil do leta 1947 mobiliziran v JLA. Izšolal se je za dentista, kasneje še za višjega dentista in s svojo opremo začel s tedaj še dovoljeno privatno prakso. Leta 1948 je kot dentist stopil v državno službo.
Zobozdravstveno stanje prebivalstva po vojni je bilo večinoma slabo, v Idriji je ljudi pestil še merkurializem. V ambulanti v Idriji in Cerknem je reševal akutna vnetja in abscese ter opravljal tudi kirurške posege. K izboljševanju razmer v zobozdravstvu je izdatno prispeval, ko mu je uspelo, da je Idrija kot prva v tedanji Jugoslaviji dobila turbinski stroj za vrtanje zob, ki je zaradi večjih obratov in vodnega hlajenja omogočil kakovostnejše delo. Drugi uspeh je bila uvedba šolske zobne ambulante (UNICEF je leta 1957 Idriji podaril splošno šolsko ambulanto, v njenem sklopu še zobno z vso opremo, prilagojeno otrokom), za katero je skrbel, v njej delal ter se trudil otrokom privzgojiti skrb za zobno higieno. V Idriji je uvedel ortodontijo, za katero se je sprva izpopolnjeval v Zagrebu in potem v Ljubljani, kjer je dobil pisno dovoljenje za opravljanje ortodontskih del. Pri triinštiridesetih letih se je odločil za univerzitetni študij in ga v šestih letih dokončal.
Kot direktor Zdravstvenega doma v Idriji v zgodnjih osemdesetih letih je vodil in usklajeval potrebe zdravstvene stroke pri projektiranju nove stavbe ZD Idrija.

Srečko Novak je bil tudi ribič, vnet lovec, lovski funkcionar in ljubitelj narave. Leta 1954 je odigral odločilno vlogo pri ustanavljanju lovske družine Krekovše, vplival na odcepitev od Lovske zveze Nova Gorica ter ustanovitev Lovske zveze Idrija. S kinološkega stališča se je zavzemal za pravičen lov. Na njegovo pobudo je bila sprejeta odločitev, da se območje Putrih-Bat uradno opredeli kot rezervat za zaščito gamsov. Svoje aktivno delovanje v lovstvu je zamenjal z opazovanjem in fotografiranjem. Bil je velik ljubitelj čebel. S fotografskimi prispevki je sodeloval pri izdelavi koledarjev doma in v tujini ter posnel nagrajen kratki film iz narave. Njegova razmišljanja o bistvenih vprašanjih življenja v naravi in poseganja vanjo so vplivala tudi na mlajše rodove iz vrst idrijskih lovcev.

Za svoje delo je prejel številna priznanja Lovske družine Krekovše in Lovske zveze Idrija.

Za dolgoletna prizadevanja pri razvoju zdravstva in varstva narave je leta 1989 prejel priznanje občine Idrija.

Z ženo Anico sta živela v Idriji in imela dva sinova, Roberta in Darija, ki je specialist oralne kirurgije.