Študiral je na likovni akademiji na Dunaju, se izpopolnjeval v Parizu ter študij nadaljeval na visoki tehniški šoli na Dunaju. V tridesetih letih je bil najprej zaposlen na soboški občini, po vojni pa na Okrajnem ljudskem odboru. Kot arhitekt je bil zaposlen pri Slovenija projektu v Mariboru in na Projektivnem biroju v Murski Soboti, kjer je bil med letoma 1954 in 1959 direktor.
Med študijem se je najprej seznanil z deli nemškega arhitekta Petra Behrensa, pod vplivom katerega je leta 1931 načrtoval Kerševanovo vilo na današnji Mladinski ulici v Murski Soboti. Kasneje je ta vpliv preoblikoval po svojih načelih in nastale so znamenite zgradbe in objekti – Vučakova vila, delavski dom oz. »borza dela« (danes sedež občine), letno kopališče in druge. Proti koncu tridesetih let se je začel zgledovati pri francosko-švicarskem arhitektu Le Corbusieru. Nastali sta Šerbčeva vila in današnja Osnovna šola I, obe na današnji Ulici Štefana Kovača. Njegove zgradbe iz obdobja po drugi svetovni vojni so stavba kina (današnja gledališka dvorana), bolnišnica, t.i. židovski blok na Lendavski ulici in po enakem zgledu bloki ob Ulici Štefana Kovača. Ravno urbanistična zasnova te ulice je danes obveljala za vrh njegovega ustvarjanja.
Trajekt (2008, 25. avg.). Zupančič, B. V iskanju funkcionalizma in modernizma v Prekmurju.
http://www.trajekt.org/arhiv/?tid=1&id=964
Pogledi (2014, 10. okt.). Štefanec, Vladimir P. Modernistični izziv provinci.
Hari, M. Feri Novak. Enciklopedija Slovenije 8. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994, str. 17
Rituper-Rodež, A. Iz prašnega zaselka v moderno mesto. Vestnik, 2016 (13. oktober), let. 68, str. 9.
Arhitektov bilten (2016, dec.), let. 47, št. 209/210 (posebna številka, posvečena arhitektu).